Ročna ura

s1m0n je 9. jan 2014 ob 12:41 izjavil:

Pa te mehanske (priznanih proizvajalcev) so tak napihnjene cene.

Sem imel možnost videt novo Omego Speedmaster pa to ta staro, ko jo imam sam pa kar se mehanizma tiče ne vidim razlike zakaj je ta nova par kEUR proti stari, ki jo dobiš pod 500EUR. Oba mehanizma sta top, nov je verjetno bolj natančen, dovršen, izpopoljen a to ne razčisti višje cene.

O kolk stari tle govorimo? Ker vintage Omega ur za 500 EUR ned boš dobil, razen če so v crap stanju in realno niso vredne nič. Tud kakor pomnim Omega ure pred recimo 20 leti niso bile neki bistveno cenejše kot danes. Tko da ne vem kje bi ti dobil Omega uro za 500 EUR. Mogoče kvarčno, mehanske pa skor sigurno ne.

Ura je iz 1968 tak, da je to malo več kot 20 let. Je mehanska, ročno navijanje, cal 601. Ne dolgo nazaj servisirana. Imam nekje fotografirano notranjost, ko je bila odprta pri urarju gre pa točno za takšno kot je spodnja slika, stanje ure je dobro ni pa super ohranjena, steklo ima (gre za akrilno steklo) poškodbe a to je pričakovano po toliko letih uporabe.

Ni potrebe, ura leži v predalu in sameva, ni za današnjo dobo, ne paše na roko pa še vsak drug dan jo je potrebno navit.

Je mehanska, ročno navijanje, cal 601.

Samo v resnici ne moreš primerjati Speedmastra (ta ima štoparico) s kalibrom 601, ki je najbolj navaden Omegin kaliber iz tistega časa. Bil je recimo v modelu Geneve. Te dobiš spodobno ohranjene na ebayu še za precej manj kot 500 evrov. Kaliber 601 bi bil danes enakovreden recimo Eti 2824, te pa dobiš v novih urah za 400-500 evrov (če se potrudiš, pa že za 350 evrov). Omega danes nima več modelov v tem cenovnem razredu, da ne konkurira Longinesu in Tissotu.

Seveda ostaja vprašanje, koliko je upravičena 5x višja cena Omege v primerjavi z Longinesom, ali 10x višja v primerjavi s kakšnim Steinhartom ali Seikom. Če mene vprašaš, ni, oziroma je v igri prej omenjeni dejavnik prestiža. Nakup drage ure predstavlja za kupca samopotrditev, materialni dokaz, da je uspešen v svojem poslovnem življenju (in ne tega zamešati z razkazovanjem uspešnosti, ki je drug motiv in še zdaleč ni prisoten pri vseh). Sama kakovost ure je pri tem v resnici postranskega pomena, pomembna je predvsem cena (pa čeprav bo seveda večina kupcev takih ur to odločno zanikala )

O.

Okapi je 9. jan 2014 ob 14:53 izjavil:

Grand Seiko je dober primer, ja, kar se razmerja med kakovostjo in ceno ter vpliva znamke tiče. Je pa res, da zna biti problem zaradi oblikovanja, ker so si Grand Seikoti vsi precej podobni in če ti njihov zadržano-konzervativni slog ni všeč, potem ti tudi odlično razmerje med kakovostjo in ceno ne pomaga dosti.

Pa resnici na ljubo se tudi pri Grand Seikotih lahko vprašaš (vsaj pri tistih, ki niso Spring Drive), ali je 5 do 10x višja cena v primerjavi z "navadnimi" Seiki res upravičena.

O.

Če ne razumeš zadržane filozofije GrandSeika, potem je sploh brezveze gledat kakšen design ima. Primarno vodilo pri designiranju GrandSeiko modelov je jasnost in enostavnost odčitavanja časa. Če imaš na dialu cel kup nekega sranja in okraskov potem to ne more držat. Zato pa so GS-i tolk "plain". Da se da lepo in brez težav prebrat čas.

Kar pa se tiče tega če je vredno, neverending dilema. Jezst sem mnenja da ja. Spet drugi bojo rekli da raje vzemi SARB model, ker je skor isti. Ampak men ni, čeprav so SARB tud ful lepi.

Dobro za ure, ki so iz dragih kovin in popopane z kamni, diamanti razumeš ceno.

V resnici tudi pri zlatih ali diamantnih urah razlika v ceni ni (materialno) upravičena. V zlatem rolexu je za recimo 2-3 jurje zlata, pa je 5-10 jurjev dražji od jeklenega (in izdelava ohišja iz zlata ni nič dražja od izdelave jeklenega ohišja, mogoče je celo cenejša). 3 do 5-kratni pribitek na ceno materiala je precej običajen, ko pri izdelavi ure uporabljajo zlato ali drage kamne.

Kar pa se tiče tega če je vredno, neverending dilema. Jezst sem mnenja da ja. Spet drugi bojo rekli da raje vzemi SARB model, ker je skor isti. Ampak men ni, čeprav so SARB tud ful lepi.

Kar se mene tiče, so tisti s spring drivom vredni svoje cene (itak nimajo nobene neposredne konkurence), pri avtomatskih in kremenčevih pa nisem tako zelo prepričan. Če jih primerjaš s prestižnimi švicarji, je cena vsekakor ugodna, če jih primerjaš s Sarbi ali tudi Brightzi pa ne več tako zelo.

Kot če kupiš BMW, se ga ne rabiš lotiti z lupo in lezti pod njega.

Ja, ker so to naredili drugi namesto tebe. Kar je po svoje še slabše (da se zanašaš na tuje mnenje), kot če se znaš sam prepričati o kakovosti.

O.

Recimo Seagulla na prejšnji strani moram kar pohvalit, edino pri 47 min. sem nekaj opazil.

Tista črna pikica je bila očitno na steklu. Improviziran makro pokaže tole

zakaj vse slike pod kotom? jaz nič ne vidim.

Ne plačujem po nepotrebnem za stvari, ki se drugim iz kdo bi vedel kakšnega vzroka zdijo strašno pomembne, ne nasedam na tržne trike in modne muhe, in nisem omejen na zgolj najbolj znane znamke oziroma modele.

O.

Okapi je 9. jan 2014 ob 19:09 izjavil:

Ne plačujem po nepotrebnem za stvari, ki se drugim iz kdo bi vedel kakšnega vzroka zdijo strašno pomembne, ne nasedam na tržne trike in modne muhe, in nisem omejen na zgolj najbolj znane znamke oziroma modele.

O.

Važno da nisi odgovoril in da kupovanje kupa cenenih ur ni nasedanje.

Važno da nisi odgovoril in da kupovanje kupa cenenih ur ni nasedanje.

Kaj naj bi odgovoril? Če pri uri najdem kakšno pomanjkljivost, uveljavljam garancijo, tako kot pri kateremkoli drugem izdelku. Če tega ne morem, ker je recimo predrago vračati uro za 20 (ali 100) evrov na Kitajsko, lahko pomanjkljivost poskusim odpravit sam, lahko se sprijaznim z njo, lahko uro podarim komu, ki ga ta pomanjkljivost ne moti, lahko uro uporabim za rezervne dele, lahko se na njej učim urarskih spretnosti, lahko jo uporabim kot okrasek za novoletno jelko ali pa jo vržem stran.

Predvsem pa ur ne kupujem na slepo. Prej se pozanimam, kaj lahko pričakujem, in ocenim razmerje med kakovostjo in ceno. In se vprašam, ali bi dal za takole uro dobre tri jurje, ali bom morda čisto zadovoljen že z različico za sto evrov.



Sicer lahko na dolgo in široko razpravljamo o prednostih koaksialnega mehanizma in natančnejše strojne obdelave ohišja pri omegi (mimogrede, zaponka na zapestnici od omege je dražja od celega seagulla), ampak v vsakdanjem življenju, ko imaš takšno uro na roki, je v resnici največja (in edina omembe vredne) razlika prav v ceni. Ko pogledaš omego, se spomniš, da si dovolj uspešen, da si si lahko privoščil zapraviti toliko denarja za uro, ko pogledaš na seagulla, pa se spomniš, da si prihranil 3 jurje (ki jih lahko zapraviš za kaj drugega)

Zdaj pa prosim da že nehaš. To je povsem enako kot da bi na WUS prišel en iz Rolex foruma v Affordable forum, preprosto ne gre.

In zakaj bi nehal? Ker resnica boli?

Če znaš ločit čustveno/iracionalno komponento od materialne/racionalne, so vse ure naprave, ki jih je mogoče primerjati in ocenjevati (tudi glede razmerja cena/kakovost), enako kot primerjamo (in ocenjujemo) procesorje, televizorje, avtomobile ali katerokoli drugo uporabno napravo.

O.

In zakaj bi nehal? Ker resnica boli?

Iz tvojega posta ni razvidno ali si mislil da govorim Furbotu ali tebi. Seveda sem Furbotu.
Z drugim stavkom se povsem strinjam.

Tvoja največja napaka je da vsako stvar razbijaš na prafaktorje, namesto da gledaš izdelek kot celoto. Tud ne vem kaj si tolk obseden z natančnostjo. Kot sem reku že na WUS, ko gledaš mehanske ure moraš že v štartu razumet, da gre za naprave, ki so po naravi nenatančne.

Aha, tukaj je že ena:
http://www.christopherward.co.uk/men/di...

V resnici je mehanska ura po naravi neverjetno natančna. Dan ima 86.400 sekund in spodobna ura v enem dnevu fali samo 5-10 sekund. Da si poenostavimo računico, recimo, da gre narobe za 8,6 sekund. Se pravi 1 na 10.000 sekund. Ne vem, če je kakšna mehanska merilna naprava (za merjenje česarkoli), ki stane manj kot 1000 evrov, tako natančna. Tehtnica bi recimo morala stehtati 100 kil na 10 g natančno, meter pa 1 m na desetinko milimetra natančno.

Vtis, da mehanska ura ni natančna, je samo zaradi tega, ker so kremenčeve ure še za 1 do 2 velikostna razreda bolj natančne.

V glavnem, ura je zame še vedno naprava za merjenje časa in točnost tega početja je eden od pomembnejših dejavnikov. In to ne samo zato, da ne bi zamudil na vlak, ampak ker je točnost mehanizma verjetno najboljše merilo za oceno njegove splošne kakovosti (ne glede na to, ali tako točnost potrebuješ ali ne), na osnovi kakovosti mehanizma pa lahko ocenim, ali me poskuša proizvajalec na suho nategniti, ali z vazelinom

Z "razbijanjem na prafaktorje" si olajšam presojo (in je na sploh osnova znanstvenega pristopa), na koncu pa seveda vedno upoštevam celoto in tudi kakšnen iracionalni faktor se vedno "pretihotapi" v končno odločitev. Colomerjevo uro sem recimo kupil predvsem zaradi tega, ker sem si vbil v glavo, da bi rad imel uro z "montgomeryjevo" številčnico, sem se pa pred končno odločitvijo še vedno pozanimal, kakšen mehanizem ima in ali je cena ure primerna kakovosti/zmogljivosti.

Če bi recimo Bella Luna stala 500 evrov, je ne bi vzel. Niti je ne bi vzel, če bi imela za 250 evrov, kolikor je stala, notri ST16 ali kakšen drug slabši mehanizem. Bi pa dal zanjo 500 evrov, če bi imela notri Miyoto 9015 ali Eto. Če bi Colomerjeva ura z Eto stala 1000 evrov, je ne bi vzel, ker kakovost "španskega" ohišja po moji presoji ni tega vredno, bi pa za 1000 evrov vzel podobno Ballovo uro. In tako pač za vsako uro, ki mi je všeč, ugotavljam, koliko je približno vredna.

In potem lahko ure razdelim v 4 razrede:
1) V mojem (finančnem) dosegu, ampak ni vredna svoje cene.
2) Vredna svoje cene in v mojem dosegu.
3) Vredna svoje cene, ampak izven mojega dosega.
4) Izven mojega dosega in ni vredna svoje cene.

V glavnem so vse moje ure iz 2. razreda, čeprav bi morda kdo kakšno uvrstil tudi v 1. razred (ocena vrednosti je v končni fazi še vedno subjektivna). Colomer je recimo nekje na meji. Tudi kakšna ura iz 3. razreda, če mi je res zelo všeč, in ni zelo izven mojega dosega, bi prišla v poštev (v tem razredu so recimo nekateri Grand Seikoti, kakšen Ball, Citizen in še kaj bi se našlo). Všeč mi je tudi marsikatera ura iz 4. razreda, ampak zgolj kot zanimivost, o nakupu ne razmišljam.

O.

In kako je najboljše izmerit doma točnost mehanske ure ?

1) Sinhroniziraš PC z atomsko uro.
2) Na listek napišeš, koliko sekund odstopa tvoja ura od atomske ure.
Čez 24 ur ponoviš oba koraka in izračunaš razliko. Lahko tudi čez 12 ur, samo bo rezultat manj natančen. Ponavljaš postopek recimo en teden in dobiš zelo dobro oceno o točnosti ure.

Imaš pa še par drugih možnosti. Dobiš recimo programček za telefon za merjenje točnosti ure. Narediš fotko številčnice, program sam prepozna, na osnovi lege kazalcev, koliko je ura (ali pa mu ročno pomagaš), postopek vsak dan parkrat ponoviš in program ti sam izračuna, kako točna je ura.

Imaš tudi programček, ki zna z mikrofonom poslušati tiktakanje ure in sproti kaže, kako točna je ura.

Z malo truda lahko te programe sam zguglaš, ne vem na pamet naslovov.

O.

Sej meni ta COSC nič ne pomeni, če pa dobiš "COSC" uro za veliko manj, Miyota 9015, oz. 9010 kot se imenuje v Citizen Grand Classic.

After 4 days, +1 sec.

My white dial only gained an astounding +1 seconds for 2-1/2 weeks?

The movement has appeared to have gained less than 2 seconds (< +2s) in the last 24 hours - this is very promising (it's been on my wrist all this time, except for a brief interlude)!

The Citizen's accuracy is phenomenal, mine is getting +2.5 secs a day and I haven't heard of any Grand Signature owners report accuracy worse then +5 secs a day.

I took it home and after wearing it 6 days, it went from +2 seconds a day to two days of running at +-0 seconds, and now settled back to +2 seconds a day. Amazing, I was so impressed I went out and bought the black faced model also and that one is running -2 seconds a day.

To bi sicer moral že oktobra kupit, ampak vedno neka druga pride vmes.


Drugače glede merjenja točnosti, saj je prav da najprej izmeriš kako se obnaša v mirovanju. Ampak bolj pomembno je kako se obnaša, ko jo imaš en dan ali en teden na roki.
Pa tudi kako jo daš ležat je pri nekaterih mehanizmih zelo pomembno. Recimo moj ST25 je v nulo če je na zapestju, nekje 10-15s z dialom gor, okoli 20s s krono gor, in samo 5s na dan s krono dol.
Ampak kaj ko je ta pozicija najbolj čudna oz. bolje rečeno je ura najmanj stabilna, s krono gor še nekako gre.
Drugih pa v bistvu še nisem meril v drugih položajih kot z dialom gor, tako da imam spet nekaj dela.

Ura je včeraj prispela, naročena je bila iz amazon.it

Protek Casio PRG2408ER je nas sliki.
Pathfinder je če se ne motim samo ime za Protreka na ameriškem trgu.

En na WUS je enkrat montiral uro na stružnico, dal prave obrate, da je rotor ves čas visel in se je ura lepo navijala, ko se je ohišje vrtilo okoli :D

Me prav zanima kako to na uro dolgoročno vpliva, če je vedno na winderju in vedno dela proti drugi uri, ki jo lastnik 1x ali 2x na teden navije, nastavi čas in nosi en dan in jo potem drug dan zamenja.

To o "prenavijanju" ure na navijalniku je bolj bajka. Če si vsaj za silo dejaven, je ura na roki ves čas navita do konca in malo čez (se pravi "prenavita"). Praktično nemogoče je ohranjati navitost na istem položaju, ker bi ga moral v bistvu na 1 vrtljaj na dan natančno nastavit. Čim se vrti malo bolj, se ura bolj navija kot "odvija", pride najprej do 100%, potem je pa ves čas "prenavita". Če se vrti malo manj, se pa zaloga energije v vzmeti počasi "prazni", dokler ne pride na 0 in ustavi (oziroma se potem zura a kratek čas požene, ko se navijalnik vklopi, in kmalu znova ustavi).

Verjetno res ni koristno, če mora sklopka ves čas popuščati, ampak tudi če jo imaš na roki, si hitro preveč dejaven in mora sklopka ves čas popuščati. Jaz imam eno uro z merilnikom navitosti in če jo imam na roki, pride v parih dneh na 100% in je potem ves čas "preveč" navita, na navijalniku pa se tudi pri najvišji nastavitvi počasi prazni (nisem natančno gledal, ampak v kakšnem mesecu na navijalniku bi se ura ustavila).

Tako da kar se obrabe tiče, je enako, ali imaš uro na navijalniku ali na roki, oziroma se na navijalniku v povprečju malo manj obrablja. V primerjavi z ustavljanje in občasnim navijanjem pa je odvisno od ure. Kot pravi Rejzor, enim uram ročno navijanje ne koristi pretirano. Zoprno je tudi, če ima ura krono z navojem, ker te niso namenjene za redno odvijanje in zavijanje. Hitro tisti navoj posnameš in izrabiš.

Samo ustavljanje in zaganjanje pa po mojem nima kakšnih škodljivih posledic na mehanske dele (kot je to recimo pri elektroniki, kjer naprava običajno crkne pri vklopu in je zato bolje, če je ves čas v stanju pripravljenosti). In tudi če kakšne neželene posledice ustavljanja in zaganjanja so, jih najmanj izniči manjša obraba materiala (ker ura ne dela ves čas).

Manjša obraba materiala pri uri, ki dela recimo samo 2 dni na teden, bi se pa verjetno malo poznala po 100+ letih, v nekaj deset letih pa po mojem čisto nič. Vsaj če uro na vsakih 10 let servisiraš.

O.

Po dolgem času sem si zaželel uro z digitalnim prikazom in imam tega Casia nagledanega. Dopade se mi, ker ima negativen display. Pa senzorji bodo kdaj pa kdaj prav prišli. :)