Obvezno cepljenje otrok - Mnenja za in proti?

gruntfürmich je 10. jan 2018 ob 08:44 izjavil:

še anton komat nima nič proti cepljenju, le da farmacevti razkrijejo kaj vse dajejo v cepiva. ker so se noter že znašli kakšni živalski antibiotiki itd...

Saj google vse razkrije. Od živega srebra do antibiotikov - čeprav se človek tu vpraša, če so slučajno analizirali pločevinko tune

Smrekar1 je 10. jan 2018 ob 09:38 izjavil:

gruntfürmich je 10. jan 2018 ob 08:44 izjavil:

še anton komat nima nič proti cepljenju, le da farmacevti razkrijejo kaj vse dajejo v cepiva. ker so se noter že znašli kakšni živalski antibiotiki itd...

Neumnost. Če gledaš dovolj podrobno boš v vsakem cepivu dobil približno vse, vključno z radioaktivnimi nuklidi. Razni Antoni Komati bi iz tega zaključili, da farmacevti načrtno dodajajo radionuklide v cepiva in nam to zakrivajo, normalen človek ve, da gre za kontaminacijo na nivoju avogadrovega redčenja, ki je ni možno preprečiti.

Mimogrede, živalski antibiotiki so praviloma človeški antibiotiki, na katere so postale človeške bakterije že preveč odporne. Tega ti najbrž noben nasprotnik cepljenja ni povedal, kajne?

menda je rekel da temu ni tako. da včasih ni bilo problem s sestavinami cepiv, danes pa je stvar drugačna.
in ne, v sterilnem okolju totalno zbirokratizirane farmacevtske industrije se neke stvari ne morejo kar pojaviti v njihovih produktih...

D3m je 10. jan 2018 ob 15:06 izjavil:

Invictus je 10. jan 2018 ob 14:16 izjavil:

D3m je 10. jan 2018 ob 10:15 izjavil:

Moj mali je živahen. V vrtcu pravijo, da rabi "zdravniško pomoč".

Saj mu bodo dali pomirjevala... Nič bat...

Še podpisat boš moral kaj .

Včasih smo bili enaki sedaj se mi zdi pa da za vsak šit tablete. Hiperaktivnost ipd.

To je že zadnjih 20 let.

ADHD, hiperaktivnost in lene, zabite tršice ter vzgojiteljice...

Nič novega, sam padel si v to sranje...

Kaj naj rečem.

Ne se cepit.
Potem bo letos, drugo leto ali čez 7 let štala.

Potem pa ta tema iznenada ne bo več aktualna.
Postmoderen človek se pač uči le iz svojih napak. Tuje mirno ignorira.

Invictus je 10. jan 2018 ob 14:26 izjavil:

BTW. zdravniki se ne učijo nič o cepljenju.

Samo povedo jim, da je kao učinkovito.

Prosim? Bodoči zdravniki se učijo predmete kot so Biologija celice, Temelji biokemije, Fiziologija, Splošna farmakologija in toksikologija ter Specialna farmakologija in toksikologija, Temeljna mikrobiologija in imunologija, Infekcijske bolezni... Če pogledamo samo najbolj sorodne predmete. Če misliš, da se v okviru tega ne spoznajo zadosti dobro z delovanjem imunskega sistema, posameznih procesov imunskega odziva in konkretno s cepivi, potem si naiven. Milo rečeno.

Ne vem, kaj misliš, da se je o delovanju in učinkovitosti cepiv treba učiti? Cepiva so genialna prav zato, ker izkoriščajo naravni človeški imunski odziv. Imunski sistem se odzove na antigene v cepivu skoraj popolnoma enako, kot se odzove na antigene živega povzročitelja bolezni. Zaradi tega odziva po cepljenju:

1.) so možni rahli do zmerni stranski učinki v obliki rdečice in bolečine na mestu vboda, povišana temperatura, slabše počutje, glavobol... Ne pa stranski učinki v obliki avtizma, levkemije in gnojnih bul.
2.) se vzpostavi imunost na povzročitelja bolezni. O osnovah delovanja imunskega sistema se učijo že tudi v srednjih šolah na gimnazijskih programih pri biologiji. Zdravnikom, imunologom in drugim iz sorodnih področij je kristalno jasno, čemu pride do imunosti. Osnovni koncepti niti niso tako težki, morda bi se spodobilo v roke vzeti kak srednješolski učbenik?

Invictus je 10. jan 2018 ob 14:26 izjavil:

S cepivi se ukvarja farmacija. Zdravniki samo verjamejo farmaciji...

Farmacevti razvijajo cepiva, ja. Le-ta pa so zgrajena po dognanjih imunologije, ki je v osnovi del medicine, t.j. zdravstva. Sveta preproščina, no.

D3m je 10. jan 2018 ob 15:31 izjavil:

Invictus je 10. jan 2018 ob 15:11 izjavil:

D3m je 10. jan 2018 ob 15:06 izjavil:

Invictus je 10. jan 2018 ob 14:16 izjavil:

D3m je 10. jan 2018 ob 10:15 izjavil:

Moj mali je živahen. V vrtcu pravijo, da rabi "zdravniško pomoč".

Saj mu bodo dali pomirjevala... Nič bat...

Še podpisat boš moral kaj .

Včasih smo bili enaki sedaj se mi zdi pa da za vsak šit tablete. Hiperaktivnost ipd.

To je že zadnjih 20 let.

ADHD, hiperaktivnost in lene, zabite tršice ter vzgojiteljice...

Nič novega, sam padel si v to sranje...

žena se full sekira mene pa mede čemu komplikacije in problemi kjer jih ni.

Jah, za hiperaktivnega so že iznašli zdravila, za živahnega pa ne.
No, včasih so jih popredalčkali - primerno in manj primerno vedenje je bilo precej zdravo zdravilo.

Razumi ženo - nihče si ne želi, da otroka filajo z zdravili.

jest10 je 10. jan 2018 ob 22:57 izjavil:

PaX_MaN je 10. jan 2018 ob 22:49 izjavil:

jest10 je 10. jan 2018 ob 18:17 izjavil:

saj je vse znanje na interneti

Ja ne vem, Swartz je pravil da mora bit.
Kwa zdej, a je, al ni?

Če imaš soliden filter za izločanje neumnosti, potem je.
Brez tega si nafilaš glavo z neumnostmi(neznanjem)-anticepilci so lep primer tega, skupaj s kemtrejlovci, ravnozemeljci, moonhoaxserjei itd...

Filter za izločanje neumnosti pride prav. Temu filtru pravimo umetnost Kritičnega razmišljanja. Da ga človek razvije, je pa treba poznat osnove logičnega sklepanja, razvit zdravo mero skepticizma in imet tud mal splošnega poznavanja tega, kako znanost deluje (in kako ne deluje). Fajn je tudi, če nisi labilna oseba, ki jo takoj pritegnejo mnenjski voditelji. Pa krasno je, če se zavedaš, da je OK, če kdaj ne poznaš odgovora na vprašanje. Potem tudi veš, da ni treba imeti mnenja o čisto vsem, tudi o stvareh, na katere se absolutno nič ne spoznaš - da pa se vedno lahko strokovno informiraš. Nekateri so že prirojeno bolj nagnjeni h kritičnemu razmišljanju, je pa to umetnost, ki se je zagotovo da priučiti - a je za to potreben trening.

Tovrstne predmete pogrešam v osnovni in srednji šoli: take, ki bi učili razmišljanja z lastno glavo. Predmet, kjer bi se učenci in dijaki naučili osnov kritičnega mišljenja. Morda kakšne osnove formalne logike? Kjer bi (zrelosti primerno) pregledali silogistično in prepozicijsko logiko, si pogledali najpogostejše napake v sklepanju (logical fallacies), morda celo osnove retorike... Ne bi bilo odveč, če bi se pri predmetu poučili kaj je to znanstvena metoda, kako in zakaj deluje in v čem se razlikuje od verskih dogem.

Ob vsej poplavi informacij bi bilo mlade treba naučit predvsem kako ločit zrnje od plevela, fake news od dejanskih novic, psevdoznanost od znanosti, očitne debilizme in teorije zarot od verjetnih zakulisnih igric...

Moj pokojni oče je bil zobar, tko da nekaj medicine in to.. In leta 1985 or so, naj bi bil proti cepljenju. Sm cepljen seveda. Jaz osebno sm za cepljenje (samo instinkt, nisem ravno izobražen v temu), ampak me je presenetilo da je že v 80ih obstajalo to anti cepljenje opinion.

Delno se strinjam s teboj. Samo jaz otrok tako težkim temam kot je kritično razmišljanje in vera ne bi izpostavljal dokler ne dobijo osnov iz resničnega življenja. Tudi matematika se začne pri 1+1 in ne pri algebri.

Po mojem mnenju, da lahko začneš sploh kritično razmišljat, rabiš neke osnove, dejstva, da lahko potem ostale stvari na podlagi tega kritično presojaš. V osnovni šoli ne moreš kritično razmišljat niti o številih, ker še ne poznaš niti imaginarnih, niti možnih neskončnosti, itd...

Vera je poglavje zase, ki pa je po mojem mnenju za človeka vseeno izrednega pomena. Seveda se strinjam da razne inštitucije in skupine to izkoriščajo in izkrivljajo. Kako kritično z znanostjo ovrednotimo kašna bolj mehka vprašanja: Je umetnost sploh potrebna? Ali je v znanosti prostor za empatijo? Od kje nam možnost da se sprašujemo takšna vprašanja?

Uh tega pa ne bom bral... Tako kot tega ni storilo 99.9% hipijev, ki so proti cepljenju.

theStranger je 11. jan 2018 ob 07:43 izjavil:

Med proti cepilci kroži tole, kakšen komentar?

Med avtorji je naveden Christopher Shaw:

Shaw has done controversial research on the adverse effects of vaccines, including a 2011 study which the World Health Organization called "seriously flawed". ... Shaw has received nearly $900,000 in research funding from the Dwoskin Family Foundation and the Katlyn Fox Foundation, both of which question the safety of vaccines. ... In 2016, Shaw co-authored a study which was retracted by the journal Vaccine while it was still an epub ahead of print. [5] In October 2017, Shaw [...] announced that they were retracting a paper [...] after multiple other researchers had criticized the underlying data as invalid or falsified. ... Shaw and his lab reanalyzed the figures that had been criticized [...]:"It appears as if some of the images in mostly what were non-significant results had been flipped. We don't know why, we don't know how … but there was a screw-up, there's no question about that."[6]

Kot kaže človeka že slabo desetletje spremlja neizmerna smola, njegovi kolegi kritizirajo metodologijo študij, obtožujejo ga poneverjanja številk, znanstvene revije preklicujejo objave njegovih študij. Zelo kredibilno.

imagodei je 11. jan 2018 ob 12:13 izjavil:

Kot kaže človeka že slabo desetletje spremlja neizmerna smola, njegovi kolegi kritizirajo metodologijo študij, obtožujejo ga poneverjanja številk, znanstvene revije preklicujejo objave njegovih študij. Zelo kredibilno.

Niti ni treba iti tako daleč.

Miši so dobivale doze cepiva na 4 dni, ljudje to dobivamo mesece vsaksebi. Ugotovili so, da je nizka doza bolj škodljiva od visoke.

To dvoje je dovolj, da bi resen pregledovalec študijo zavrnil. Prijazen recenzor bi dodal še razlago zakaj je tako, ker kar kriči ven iz "članka": poskuse so delali na vsega 40 miših, po 10 na skupino, merska negotovost parametrov pri "prizadetih" miših je bila več kot 2x večja kot pri "neprizadetih". Po domače povedano, nekaj miši ni dosegalo standardov in ker so delali na miniaturnem vzorcu so iz tega dobili ven neke rezultate, ki so jih potem proglasili za značilne.

Majhen vzorec da čudne rezultate. Oh kako šokantno. Pokličite rešilca, ipd.

theStranger je 11. jan 2018 ob 07:43 izjavil:

Med proti cepilci kroži tole, kakšen komentar?

Komentar je naslednji:
"Among aluminium salts used in vaccines, crystalline Al-hydroxide or oxyhydroxide (Alhydrogel1) is the more widely used and is found in vaccines against tetanus, hepatitis A, hepatitis B,
Haemophilus influenzae B, pneumococcal and meningococcal infections, and anthrax (Gherardi et al., 2015).
This adjuvant consists of primary particles in the nano-sized range spontane-
ously forming micron-sized agglomerates (Eidi et al., 2015)."

Ker se ne gre za cepiva, s katerimi cepimo otroke za pridobitev imunosti zoper ošpice, davico, oslovski kašelj itd., moram zaključiti, da antivakserji spet selektivno berejo. Skratka: so bedaki.

tikitoki je 11. jan 2018 ob 13:13 izjavil:

imagodei je 10. jan 2018 ob 15:36 izjavil:

1.) so možni rahli do zmerni stranski učinki v obliki rdečice in bolečine na mestu vboda, povišana temperatura, slabše počutje, glavobol... Ne pa stranski učinki v obliki avtizma, levkemije in gnojnih bul.

Vbistvu sam sebi pljuvas v skledo, ce trdis, da cepiva nimajo moznih hudih stranskih ucinkov, vkljucno s smrtjo. To so zgolj dejtva, ki sicer ne pomenijo, da povzrocajo tudi avtizem, itd.
Pomoje te antivexer ne more resno jemati, ce ne priznas niti dokazanih in uradno priznanih problemov.

Ne, ti se delaš bedaka. Če cepimo odraslega človeka zoper tetaus, hepatitise, antraks, pnevmokokni meningoencefalitis itd. - in nikjer ne trdimo, da kakšnega stranskega učinka to cepivo ne more povzročiti - ti meni razloži, ali te lahko jemljemo resno???

@tikitoki

O čem ti to? Cepiva sama po sebi nimajo stranskih učinkov, ki se lahko končajo s smrtjo. Cepljenje pa lahko pripelje do nekaterih komplikacij, ki se izjemno redko lahko končajo tudi tragično, ali pa (prav tako zelo redko) povzročijo kakšne druge zaplete. Če je npr. oseba alergična in po cepljenju ne počaka v zdravstvenem domu vsaj kakih 20 minut.

Še en možen zaplet: pred kratkim sem izvedel za primer v širši familiji: punco so cepili v ramo, očitno je medicinska sestra zadela nek živec ali kaj, zaradi česar je imelo dekle nekaj dni po cepljenju zmerne do hude bolečine v roki, težave so popolnoma izzvenele šele po skoraj 2 letih.

Večkrat sem že tudi izpostavil, da cepiva pri dojenčkih lahko sprožijo oziroma razkrijejo katero izmed metabolnih bolezni. To ni stranski učinek cepiv, ampak se težave zaradi metabolne bolezni pokažejo pri dojenčku prvič šele, ko je njegov imunski sistem izpostavljen resnejši nalogi. Če se metabolna motnja ne bi pokazala pri cepljenju, bi se pokazala ob prvi resnejši okužbi z "divjim" patogenom.

Pri nekaterih cepivih (proti gripi, ne pa proti otroškim boleznim) se (spet v zelooooo redkih primerih) pojavlja tudi Guillain-Barre sindrom, a skoraj univerzalno je razvidno, da ga povzroča tudi "divji" patogen, torej ne samo cepivo, temveč tudi ustrezni povzročitelj bolezni. Vprašanje je torej, ali ne bi izpostavljenost povzročitelju povzročila še hujšega poteka bolezni kot cepivo. Nadalje, študije poročajo o <1 primeru na 1.000.000 cepljenj. Ker je vzorec izjemno velik, ta podatek lahko sicer dokaj zagotovo povežemo s cepivom proti gripi, a enostavno ne moremo ugotoviti, če ni k pojavu sindroma pomembno prispeval še kak poseben dejavnik, ki ga še nismo odkrili (magari tako butast, da je pacient 20 minut pred cepljenjem popil kozarec grenivkinega soka).

Skratka, jaz nikjer nisem trdil, da cepljenje ne more povzročiti kakšnih večjih komplikacij od rdečine na mestu vboda. Sem povsem za to, da se vse komplikacije po cepljenju strogo beležijo in poročajo v centralni register, kjer naj strokovnjaki pretehtajo, ali gre za blage ali pa za hude stranske učinke. Samo na podlagi popolnega poročanja lahko vidimo celo sliko. V isti sapi pa še vedno trdim, da po cepljenju ne prihaja do nenadnih smrti (recimo pri cepljenju deklet za HPV), da se otrokom ne odpirajo krvavi ognojki po telesu, da ne dobivajo astme, avtizma, avtoimunih bolezni...

Cepiva proti gripi za odrasle trenutno ni na zalogi v RS. Očitno so novice o stanju v Angliji glede gripe prepričale marsikoga.

V letošnji sezoni je povpraševanje po cepivu proti gripi bistveno večje kot v lanski sezoni. Samo v zadnjih treh dneh smo izdali več cepiva proti gripi kot v lanski sezoni v decembru 2016 in januarju 2017 skupaj. Letos smo izdali že več kot 97.000 odmerkov cepiva proti gripi. V lanski sezoni, sezoni 2016/2017 naj bi se cepilo 62.830 oseb.
vir NIJZ

tikitoki je 11. jan 2018 ob 12:29 izjavil:

111111111111 je 10. jan 2018 ob 20:12 izjavil:

Pika na i je 10. jan 2018 ob 18:40 izjavil:

Razumi ženo - nihče si ne želi, da otroka filajo z zdravili.

Lepo zajeta neumnost antivakserjev v enem stavku.

Hoces reci neumenost nekoga, ki misli, da je filanje otrok z psihotropnimi substancami super ideja. Oz. ni sposoben dojeti na kaj se izjava nanasa.

Lepo si se opisal.

Aluminijeve soli naj bi bile vbrizgane v mišico za telo bistveno nevarnejše, kot iz drugih izvorov. Nekako tako, kot razlika med toksičnostjo anorganskega in organskega živega srebra.

poweroff je 12. jan 2018 ob 14:26 izjavil:

No, da se vključim v tole temo...

Eden izmed argumentov nasprotnikov cepljenja je tudi ta, da se v cepiva dodajajo aluminijeve spojine. Le-te nastopajo kot adjuvansi, v cepivih povečajo imunski odziv na cepiva.

Po drugi strani pa se aluminij precej uporablja v pirotehniki, med drugim tudi v nedolžnih kresničkah oz. prskalicah.

Na spletu si lahko za dobrih 20 EUR kupimo detektor trdnih delcev in naredimo preprost poskus... kresničko prižgemo v zaprrtem prostoru in počakamo nekaj minut. Število trdnih delcev naraste:

Pri tem je treba vedeti, da so ti delci v glavnem barijeve, aluminijeve in druge kovinske spojine. Ravno barij in aluminij sta glavni sestavini tovrstne pirotehnike. In za novo leto mi to vdihavamo...

Če se bo kdo lotil enakega preskusa, lahko Python kodo dobi tukajle:
https://github.com/MatejKovacic/SDS011-...

Skratka, za tiste, ki poudarjate problematičnost aluminija, imam vprašanje - uporabljate pirotehniko? Si ogledujete ognjemete? Imate za rojstni dan prskalice na torti?

Nimamo teh prčkarij. Pa cepmo. Ne zastopmo pa pogro. Nad tistimi, ki ne. Splih glede na podatke s katerimi fila javnost inštitut za zaščito zdravja. Niti študij na katerw se opirajo ne najdeš.

Aluminij kot tak povžijemo dokaj inerten. Prek hrane. Drugo je posoda z kislinami.

Jaz nič ne pravim, da aluminij v cepivih ni nevaren.

Trdim pa - in to je znanstveno dokazano - da so škodljivi trdni delci PM 10 in PM 2.5 ter nano delci. Še posebej tisti, ki se sproščajo ob ognjemetih in prižiganju kresničk. Slednje vsebujejo barij (strupen!) in aluminij, ki v obliki nanodelcev vstopa v naše telo. In to ni isto kot kos aluminija, ki ga pogoltneš s čokolado.

Zato me samo zanima ali tisti, ki nasprotujete cepljenju zaradi aluminija gledate ognjemete in prižigate kresničke.

D3m je 10. jan 2018 ob 10:15 izjavil:

Moj mali je živahen. V vrtcu pravijo, da rabi "zdravniško pomoč".

Imam otroka s sumom na aspergerja (avtističen spekter) in adhd. Ničesar se ni treba bati, bolj se boste upirali, večje težave si boste nakopali.

Ne glede na to iz kje ste, priporočam SCOM Ljubljana. Vse ostale vaške inštitucije so nekompetentne.

Če ste iz MB, obstaja tudi Mariborski SCOM (deluje samo pod njihovo občino + okolica). Če prihajate iz vseh ostalih krajev, pojdite v SCOM Ljubljana.

Čakate 6 mesecev, za Vas je najpomembnejše, da zagotovite diagnostiko TAKOJ, da lahko potem urejate status na Zavodu za šolstvo. Jaz sem se zelo na veliko branila napisa "otrok s posebnimi potrebami", nisem hotel slišat, za mano je zelo hudo obdobje. Ampak, takoj, ko sprejmeš in začneš sodelovati z učitelji, vzgojitelji, lažje boste shajali.

Priporočam, da se z ženo podpirata, delujeta enako,z enakimi vzgojnimi ukrepi. Vsak, ki bo popuščal za mm, se vse poruši. Hiperaktivni otroci imajo radi red, rutino..
Prav tako je pomembna dieta!

Če Vas kaj zanima, mi pišite privat.

poweroff je 12. jan 2018 ob 14:26 izjavil:

Po drugi strani pa se aluminij precej uporablja v pirotehniki, med drugim tudi v nedolžnih kresničkah oz. prskalicah.

Še lepše: aluminijeve soli, pogosto prav alum, so sestavni del večine deodorantov, ki jih nekateri dnevno ali celo večkrat dnevno nanašajo na kožo nad svojimi limfnimi vozlišči pod pazduho.

Deo kristali pa so celo precej čiste alumijeve soli v kristalni obliki. Oz. alum.

Zato proticepilce na začetku pogovora običajno tako čisto mimogrede povprašam o rabi deodorantov.

Zakaj cepit:

windigo je 16. jan 2018 ob 12:20 izjavil:

poweroff je 12. jan 2018 ob 14:26 izjavil:

Po drugi strani pa se aluminij precej uporablja v pirotehniki, med drugim tudi v nedolžnih kresničkah oz. prskalicah.

Še lepše: aluminijeve soli, pogosto prav alum, so sestavni del večine deodorantov, ki jih nekateri dnevno ali celo večkrat dnevno nanašajo na kožo nad svojimi limfnimi vozlišči pod pazduho.

Deo kristali pa so celo precej čiste alumijeve soli v kristalni obliki. Oz. alum.

Zato proticepilce na začetku pogovora običajno tako čisto mimogrede povprašam o rabi deodorantov.

Antiperspirantov.