Nakup po želji sestavljenega računalnika v Sloveniji ne bo več možen!

Problem so naše inšpekcijske službe, kjer bi bilo po moje treba odpustit vse ljudi in zadevo postavit iz nule.

Če dam en aktualen primer.
Verjetno smo vsi slišali za zadevo v Kopru, ko se ja raztresel tisti kovinski prah.
Seveda ni pristojna nobena inšpekcija in se izgovarjajo ena na drugo, naredi pa nobena nič. Medtem pa se otroci cel teden niso smel igrat zunaj.

Ko pa gre za kakšno absurdno birokratsko zadevo, recimo da na spletni strani ne piše, da firma posluje v slovenskem jeziku, pa takoj naredijo vik in krik in te obravnavajo kot najhujšega kriminalca.

TeoR je 28. mar 2011 ob 15:48 izjavil:

Žalostno je to, da je v osnovi namen tistega, ki takšno izvajanje zakona naroča zgrešen. Če bi šlo za za varovanje potrošnika, si predstavljam, da bi bile naše sosednje države enako dosledne, kot je naša. ...

Sosednje države verjetno nimajo tako mamutsko napihnjenega državnega aparata, ki mora svoj obstoj opravičevat z vedno novimi birokratskimi ovirami, a pri tem ne opazi, da kanibalizira sam sebe.

Nisem ravno sledil temi, tako, da me prosim popravite, če narobe govorim.
Namreč sem gledal AGT računalniki doo (po domače AGT) in še zmeraj imajo možnost, da komponente, ki si jih izbereš oz. kupiš ti potem sestavijo računalnik. Tudi v novicah nič ne piše, da te storitve ne ponujajo več, tudi "sestavi sam" opcija še zmeraj deluje.
ah kaj si bodo še izmislili , tale zakon je čisto nasprotje zdravi pameti,...

Da se ne vračamo skozi 6 strani nazaj - v tem sporočilu je samo na tej strani Lakotnik29 vse kratko in jedrnato pojasnil

Če si pa doma sestavljaš komp sam se pa ve, da takoj izgubiš garancijo, tko, da ne vidm lih neke prednosti,...

Mi poveš razlog, zakaj naj po tvoje ne bi veljala garancija za posamezno komponento ob domači sestavi?

Sestava PC-ja iz kupljenih komponent, ni tipski računalnik in verjetno predstavlja dodatno storitev trgovine, tako da ne bi smela pasti pod ta zakon, konec pa je računalnikov Tron, PC Plus in podobnih. Ostane baje samo še PCX, ki ima laboratorij, za opravljanje potrebnih meritev. Sedaj je potrebno samo še ugotoviti, kdo iz vodstva Avtere je lobiral na MG.

Po šestih straneh različnih mnenj, imam tri vprašanja:
- Če priključim zunanji USB disk na matično ploščo, ali je to nov produkt, za katerega potrebujem nov CE? Da/Ne
- Če priključim notranji napajalnik na matično ploščo, ali je to nov produkt, za katerega potrebujem nov CE? Da/Ne
- Če se odgovora na prvi dve vprašanji razlikujeta, me zanima čim bolj strokovna pravna (ne tehnična!) utemeljitev zakaj se razlikujeta.

Dokler se ne najde ustreznejši bolj strokoven komentator bi sam "pravno" domneval, da se definicija giblje med izrazi glavna stvar (produkt, proizvod), stranska stvar, ali stvar lahko deluje brez/z drugo stvarjo oz. je stvar samostojna, ali soodvisna, kako enostavno lahko produkt zopet razstaviš v prvotne sestavne dele, enostavno, ali zgolj tako da uničiš glavno stvar ipd. (verjetno so pravi strokovni pravni izrazi drugačni).

Najprej bi k vsem vprašanjem dejal, da je v računalniškem svetu že nekako definirano, kaj je namizni PC (torej produkt sestavljen iz več komponent, glavnih in stranskih), tako da menim, da morajo računalniški sestavni deli biti zaključeni v neko celovito delujočo enoto, preden lahko sploh določenemu produktu rečemo "namizni osebni računalnik" (v to najbrž niso vključeni monitor, miška, tiskalniki ter ostale zunanje naprave).

Na tvoje 1. vprašanje; zunanji disk je po mojem samostojni produkt, ki je se sestavljen iz trdega diska (glavna stvar) ter zunanjega ohišja (stranska stvar), tako da priklop tega na matično ploščo (drug glavni produkt, ki za svoje osnovno delovanje ne potrebuje USB zunanjega diska) ne pomeni, da imaš sedaj novo stvar, poleg tega pa lahko zunanji USB disk zelo enostavno odstraniš, odklopiš z matične (nobenih vijakov ipd.); torej imaš še vedno dva produkta, ne glede na priklop (čeprav sicer brez ostalih komponent, ta produkta niti delovati ne moreta);

2. Matična plošča je samostojen produkt, napajalnik je samostojen produkt; matična plošča brez napajanja sicer res ne more delovati (v trenutku priklopa napajalnik morda začasno postane stranki produkt), po drugi strani pa se lahko napajalnik enostavno zopet odstrani (razen , če bi morda kabli bili prilotani na ploščo; a tudi to bi se dalo še odstraniti brez večje škode za matično ploščo), ostajata dve fizično ločeni napravi; po mojem mnenju v tem primeru govoriš o dveh produktih ne glede na sestavo, še posebej ker tudi oba skupaj še ne delujeta kot nova naprava (manjkajo še ostale komponente itd.);

... če bi torej skupaj sestavil vse potrebne računalniške komponente (matična, procesor, RAM-i, napajalnik, diski, kabli itd.) v samostojno delujočo enoto, ki jo vžgeš s pritiskom na gumb, stikalo, bi govorili o novem produktu.

Skratka tako to jaz razumem po domače.

Načeloma bi rekel, da je namizni računalnik tisti skupek sestavljenih računalniških komponent, ki omogoča uspešen zagon operacijskega sistema.

takole?

Kje točno na matični plošči je vtič za ta kabel?

Zunanji disk priključiš na računalnik, ne na matično ploščo. Tako kot videorekorder priključiš na tv. Še vedno sta dve samostojni napravi, ki sta med seboj povezani s kablom.

O.

Iz... drugih komponent.

OK, verjetno lahko prideš do "spare partov", si pa jako težko sam doma sestaviš televizijo, ki bi imela elektroniko od Philipsa, zaslon od LG-ja, LED osvetlitev pa od Samsunga.

Posebej lahko kupiš recimo enega od glavnih delov televizorja, sprejemnik. Posebej lahko kupiš tudi daljinca.

Če lahko nekaj priključiš brez odpiranja ohišja in šraufanja, na za to namenjene vtičnice (ali reže),je OK, sicer pa ne. Precej simpl, v resnici.

Drugače pa, če obvladaš, lahko tudi motor v avtu zamenjaš, ali pa zaslon v televizorju.

O.

Večino računalnika sestaviš tako, da zadeve namestiš brez šraufanja, na za to namenjene vtičnice (ali reže). Diske lahko vlečeš ven in priklapljaš brez odpiranja računalnika, za ostale komponente pa moraš ponavadi odpreti ohišje in jih namestiti, vendar ima večina ohišij s katerimi sem delal zadnje čase namesto šraufov kakšen patent klipsen ali zatičev da vse skupaj samo zatakneš notri. Lahko bi si nekdo izmislil ohišje, v katerega kartico vtakneš brez da ga odpreš, v zato pripravljeno režo (ehm...pcmcia any1?). Bi to vse skupaj spremenilo na stvari?

Po drugi strani pa seveda samoumevno pričakuješ, da je vse, kar kupiš, brezhibno?

A inšpektor, ki na primer prepove prodajo sporne hrane, je tudi brezbrižna, vzvišena golazen? Kakšno škodo povzroča bogim delavcem v prehrambeni industriji!

Okapi je 4. apr 2011 ob 21:38 izjavil:

OK, verjetno lahko prideš do "spare partov", si pa jako težko sam doma sestaviš televizijo, ki bi imela elektroniko od Philipsa, zaslon od LG-ja, LED osvetlitev pa od Samsunga.

Posebej lahko kupiš recimo enega od glavnih delov televizorja, sprejemnik. Posebej lahko kupiš tudi daljinca.

Če lahko nekaj priključiš brez odpiranja ohišja in šraufanja, na za to namenjene vtičnice (ali reže),je OK, sicer pa ne. Precej simpl, v resnici.

Drugače pa, če obvladaš, lahko tudi motor v avtu zamenjaš, ali pa zaslon v televizorju.

O.

Posamezne dele računalnika lahko kupiš posebej in jih brez šraufanja zložiš skupaj. Na zato namenjene vtičnice ali reže. Ohišje je bonus, ne pa nujen sestavni del. Delujoč računalnik lahko sestaviš iz prosto dostopnih komponent, brez privijačenja enega samega šraufa. Napetosti in tokovi, ki so na komponentah, niso nevarne. Edini del računalnika, ki je zares nevaren (napajalnik), je v svojem ohišju in na njem nalepljena opozorila.

Takole je to pojasnil Lakotnik29 - mislim da je izvrstno pojasneno in da tudi kaže, da s(m)o si celotno dilemo izmislili. Če njegova razlaga vzdrži, je pravzaprav vse še boljše, kot smo si sploh lahko predstavljali:

Mislim,da je bilo ze lepo pojasnjeno. Ne smejo se prodajat racunalniki kot celota. Lahko pa s eprodajo komponente in sestava racunalnika. Jaz v tem bidim bistveno prednost. Racun imas za vse komponente in tudi gfarancijo lahko uveljavljas za vse kompopnente posebej. Torej nice vec nategovanja z garanjcijskimi nalepkami in podobno sranje. Zakon sploh ni napacen ce ves kaj beres.
Sestavljanje nikjer ni prepovedano, zgolj ne smejo prodajat izdelka kot celote, ker je nenavsezadnje edino pravilno. Bil je nebroj primerov, ko si imel eno leto garancije na racunalnik, notri pa ugrajen disk ki je imel tri leta garancije, ki jo seveda niso priznali.

Kako točno priključiš zunanji usb disk na matično ploščo?

Matična plošča ima ustrezen USB priključek. Pravno formalno ne vidim nikakršne razlike med USB priključkom, PCIe priključkom in priključkom za napajanje ki se vsi nahajajo na matični plošči. Matična plošča pa ima CE oznako, kar pomeni, da je skladna s pravilniki in konec koncev tudi namenjena končnim uporabnikom.

Dokler se ne najde ustreznejši bolj strokoven komentator bi sam "pravno" domneval, da se definicija giblje med izrazi glavna stvar (produkt, proizvod), stranska stvar, ali stvar lahko deluje brez/z drugo stvarjo oz. je stvar samostojna, ali soodvisna, kako enostavno lahko produkt zopet razstaviš v prvotne sestavne dele, enostavno, ali zgolj tako da uničiš glavno stvar ipd. (verjetno so pravi strokovni pravni izrazi drugačni).

Vidiš, jaz pa ne vem za nobene pravne definicije glavnih ali stranskih stvari. Na polici v trgovini imam škatle v široki prodaji. V vseh teh škatlah se nahajajo produkti za končne uporabnike. Po pričakovanju imajo vsi ti produkti CE potrdila, ker so namenjeni široki potrošnji in ta potrdila v pač potrebujejo.

CE potrdilo za vsakega izmed teh produktov zagotavlja, da je varen za uporabo, če se z njim ravna tako, kot to pravila za uporabo predpisujejo.

Če mi podjetje ponudi, da te končne produkte sestavi v neko novo celoto, kjer se spoštuje vsa posamična pravila za uporabo, potem ne vidim štosa za novo CE potrdilo. Če potrebuješ CE potrdilo za sestav končnih produktov MB + CPE + RAM + ohišje_z_napajalnikom, potem po identični logiki potrebuješ tudi CE potrdilo za sestav končnih produktov MB + CPE + RAM + ohišje_z_napajalnikom + USB disk. Tehnično med tema dvema sestavoma ni nikakršne razlike.

Večina današnjih računalnikov so navadne lego kocke. Če jih prodaš kot "škatlo lego kock", potem CE potrdila ni. Če jih prodaš kot "lego kocke sestavljene v hiško", pa nenadoma potrebuješ mnenje statika ali kaj? Tisti, ki napiše "no servicable parts inside" se je tako ali tako samega sebe zaklal - morda pa je to tudi res, saj lahko uporablja specialne komponente, ki posamično gledano niso primerne za uporabo s strani potrošnikov in posledično tudi CE potrdila nimajo. V takšnih primerih pa je IMHO nujno, da končen izdelek res pridobi CE potrdilo, ker ga "per partes" nekateri deli verjetno res nimajo.

Dokler pa sestavljam lego kocke v skladu z navodili proizvajalcev, toliko časa ni popolnoma nobene logike v temu, da bi karkoli, kar sestavim iz lego kock zahtevalo novo CE potrdilo. Tudi na avte lahko šraufam vse mogoče, pri čemer ga ne rabim peljati na homologizacijo, ampak samo vsake toliko na preverbo, da nisem na njega prišraufal kaj neatestiranega ali v nasprotju z navodili proizvajalcev.

Analogija z računalniki: če podjetje samo sestavlja delujoče računalnike izključno iz standardnih komponent s CE potrdili, potem lahko inšpektor kvečjemu preverja to izvedbo, ne more pa za skupek teh komponent kar iz nič zahtevati novo CE potrdilo. Lahko pa odkrije kršitev, če katera izmed uporabljenih komponent nima CE potrdila, ali pa je uporabljena v nasprotju z navodili proizvajalca, ki so osnova za skladnost.


Eto... to je pa moja kmečka pamet.

Razlika je enostavna.

Če sestavljaš računalnik kot omenjene lego kocke iz posameznih kock, ki nosijo ustrzne certifikate, potem problema ni. Tisto sekundo, ko pa ta skupek kock, jaz zapečatim z nalepko in uporabniku preprečim, da vidi kaj je v škatli pa gre za samostojen produkt.

Kako naj jaz kot kupec vem, da imajo vse komponenete v škatli CE oznako, če mi je prodajalec preprečil vpogled v kišto? Ko kupim televizijo, dobim na škatli lepo nalepko, ki pravi, da vse kar se čarobnega dogaja v njej je certificirano in ima ustrezno oznako. Ko kupim dele za računalnik ima vsak to oznako in vem, da ko jih sestavim skupaj vse štima. ČE pa kupim že sestavljen računalnik z ogromo nalepko na kateri piše, da je ne smem odstranit potem pa pač zahtevam tudi ustrezno oznako ok skladnosti in ustrezne certifikate.

Predvsem pa mešate sestavljanje doma in prodajo sestavljenih. Ti lahko v svoji garaži iz komponent sestaviš karkoli. Tisto sekundo ko boš zadevo hotel prodat naprej pa pride do zapleta z certifikati. Teoretično lahko doma sestaviš kompleten televizor (kakšni konektroji so je irelavantno) in imajo do zadnjega kondezatorja vsi deli oznako CE pa tega ne boš mogel kot celoto prodajat naprej brez ustrzne certifikacije. Namreč tudi če imajo vsi deli določen certifikat je potrebno preverit njihovo medsebojno delovanje.

Računalniki so tukaj zelo specifičen primer, ker so narejeni modularno in jih je mogoče sestavljati in menjavati module brez večjih težav in tehničnega znanja. Do sedaj razen rekla kazala na forumu še nisem slišal za računalniški servis, ki bi mu prepovedali opravljati storitev sestavljanja računalnika. Je bil pa zadnji čas da prepovejo nategovanje kupcev z garancijskimi nalepkami in prodajo računalnikov kot neločljive celote. Po tem pa ugotoviš, da ti nočejo priznati garancije na za disk ker je leto dni mimo. To da ima disk garancijo 3 leta pa njih ne zanima, ker so računalnik prodali kot celoto.
Tukaj pa prodajalcem prav fino odgovarja, da je računalnik neločljiva celota, potem se pa pizdijo ko jih tržna inšpekcija useka, da za takšno mašino rabijo ustrezne certifikate.

Trgovina mora pač izdati ustrezen razčlenjen račun, garancijske liste za posamezne komponente in potem nudit storitev sestavljanja. V navodilih komponent in tudi certifikatih ,ki jih komponente imajo pa je jasno razloženo ,da je komponente mogoče ugraditi brez posebnega znanja ali veščin.

Upam, da bo izvajanje tega zakona omejilo tako neumnosti, kot se je zgodila Tedu in še številnim drugim, ki so jih trgovci nategnili z garancijsko nalepko.

Če sestavljaš računalnik kot omenjene lego kocke iz posameznih kock, ki nosijo ustrzne certifikate, potem problema ni. Tisto sekundo, ko pa ta skupek kock, jaz zapečatim z nalepko in uporabniku preprečim, da vidi kaj je v škatli pa gre za samostojen produkt.

Tukaj se skrivata dve možnosti. Lego kocke, kjer ima vsaka kocka svoj CE načeloma ne bi smele biti problem. Tudi, če je to v interesu dobavitelja zapečateno, to ne spremeni tehnične skladnosti.

Če pa katera izmed kock nima CE potrdila, pa je to nekaj, kar se strinjam, da zahteva inšpekcijske preglede za ugotavljanje dejanskega stanja in iz tega izhajajoče ugotovljeni kršitvi primerene ukrepe.

Predvsem pa mešate sestavljanje doma in prodajo sestavljenih. Ti lahko v svoji garaži iz komponent sestaviš karkoli.

O temu, da nekdo nekaj sam sestavlja doma, ne govorim, ker se te problematike ne tiče, saj zakonodaja v to pravico do domačega brkljanja (še) ne posega.

Kaj pa če mi iz kupljenih delov to sestavi podjetje pri katerih sem te dele kupil? Ali je kakšna tehnična razlika med tem, da mi proda vse kose posamično, mi jih pripelje na lokacijo ter jih na moji lokaciji sestavi napram temu, da jih sestavi na svoji lokaciji ter šele nato dostavi na mojo lokacijo?

Če razlika je, potem me zanima od kje ta razlika. Če razlike ni, in sam menim, da je res ni, potem je nelogično zahtevati CE potrdila za nekaj kar je tehnično identična stvar, samo način prevoza in lokacija sestave se razlikujeta od primera do primera.

Razen, če ista inšpekcijska služba po Sloveniji dela razlike med podjetji in enim to dovoli, drugim pa ne...

Moje izkušnje s TIRS so, da se vsaj nekaj škart ekonomistom, ki so v službi na TIRS, ne sanja ne o tehniki, ne o trgu, ne o zakonodaji. Od tukaj verjetno sledijo razlike v obravnavah oziroma razlike v stopnji stupidnosti posameznih komentarjev, ki jih te uradne osebe podajajo.

Če se inšpektorji ravnajo po tej logiki, ki ji na prvi pogled nič ne manjka, potem je stvar zaključena. Za zaprte škatle (no servicable parts inside) je logična zahteva za CE, za odprte škatle pa samo, če vsebujejo module, ki niso CE.

Kaj več kompliciranja od tega je slab predpis ali pa slaba interpretacija predpisa, obe pa vodita v nelogičnosti in potencialno tudi neenakopravnost posameznih gospodarskih subjektov na notranjem trgu.

zakon striktno ločuje med napravo in potrošnim materialom...

Zheegec je 7. apr 2011 ob 19:25 izjavil:

zakon striktno ločuje med napravo in potrošnim materialom...

Ampak baterija ni ravno potrošni material.
Nisem še slišal da recimo za akumulator v avtu ne bi veljala garancija, oziroma da bi bilo samo pol leta garancije na akumulator.

To da je baterija pri laptopu potrošnji material, je neka teza, ki jo poskušajo vsilit proizvajalci.

Potrošnji material se potroši, baterija pa se ne potroši.
Baterija v laptopu je elektronska komponenta, ki se lahko tudi pokvari. Je neločljiv del prenosnika in običajno zdrži celotno življenjsko dobo.
Tudi če pobrskaš po slovenskih spletnih trgovinah, pod rubriko potrošnji material, ne boš našel baterij za laptope.

V drugih državah ne poznajo obvezne garancije in zato lahko proizvajalci dajejo poljubno garancijo, pri nas pa je situacija drugačna.

Marsikateri stvari se z uporabo zmanjša kapaciteta ali se obrabi, pa zato še ni potrošnji material.
Vemo recimo da se plazma televizorji s časom iztrošijo, so torej potrošnji material?

Tukaj gre za okvare, ko se recimo baterija noče več polnit in podobno. Tukaj kapaciteta nima veze.

Končen izdelek sestavljen iz komponent, ki imajo CE oznako ne dobi avtomatično CE oznake. pika.

Ti lahko teoretično iz sestavnih delov sestaviš televizijo, pa ji ne moreš pritrdit oznake CE samo zato, ker imajo vsi kondenzatorji oznako CE. Pri avtu je pa z homologacijo še toliko huje. Ne moreš naprimer zamenjat mašine in pričakovat, da je dovolj, da ima mašina certifikat in, da ima certifikat ostanek avta. Že naprimer pri spoilerju, felgah se zatakne. Pa imajo lahko vsi vse oznake.

Namreč oznaka CE se nanaša na končni produkt, ki je v tem primeru več kot celota, saj zahteva določeno delo in postopke, da se skupaj sestavi.

Računalnike smo že večkrat izpostavili kot izjemo, zaradi modularnosti samega sistema.

Zdaj sem dobil mail od ene izmed slovenskih trgovin:

Sporočilo visoke prioritete!

Pojasnilo k novo sprejeti zakonodaji na področju proizvodnje računalniških sistemov.

Cenjenje stranke obveščamo o nastali radiklani spremembi na tehničen področu, ki se dotika predvsem sestavljanja računalnikov.Dne 9.3.2011 je Državni zbor RS izdal nov zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1) (uradni list št 17/2011) ali http://www.uradni-list.si/1/content?id=...

Ena od bistvenih zadev v zakonu, govori o sestavi računalnikov narejenih po željah strank. Glede na zakon ni več dovoljeno sestavljati računalniških sistemov po želji stranke, brez ustreznih certifikatov in predvsem potrebnega testa skladnosti. Za vas in nas, bi to pomenilo konec računalniških sistemov sestavljenih po vaših željah.

Ker je naše podjetje znano po tem, da znamo prisluhniti in svetovati svojim strankam, smo tako našo proizvodnjo sistemov po želji stranke premaknili v tujino. Vsi sistemi bodo tako sestavljeni in testirani znotraj EU. Tako bomo zagotovili najvišjo kakovost po vseh EU standardih s vsemi potrebnimi skladnostnimi zahtevami. V podjetju bomo tako še naprej za vas pripravljali sisteme po vaših željah in zahtevah.

S tem izključite možnost, da bi kupili računalniški sistem, ki je lahko potenacialno navaren za vas in vašo okolico. Ta postopek za vas ne predstavljadodatnega dela ali rizika, da bi se poškodovali ob sestavi računalniških komponent doma, prav tako izključite tveganje, da komponente mehansko poškudujete ob sestavi.

Za kakršnakoli dodatna pojasnila smo na voljo na naših telefonskih številkah in e-mail naslovih.

Če smatrate to obvestilo kot nepotrebno, se vam opravčijemo za vzeti čas.

Mogoče pa se zaradi tega pri nas sedaj odpira nov trg za "sestavljalce računalnikov", ki ti kupijo komponente po tvoji želji in zadevo sestavijo...ali pa ravno obratno (kot v mailu) - sestavljanje se bo preselilo v tujino in tako bo še več delavcev zgubilo delo