Forum » Loža » Štejmo do 10.000
Štejmo do 10.000
DarkSite ::
Zvonček je mirno prespal vso dolgo in mrzlo zimo; v čebulici je kakor v pleničkah ležal med toplimi luskolisti in prav nič ga ni zeblo.
Naenkrat pa je čebulica začela rahljati objem; nič več ga ni grela, nič več ga ni božala, kar ukazala mu je:
“Zbudi se, zaspanček! Čas je, da pozdraviš pomlad! Pozvoni in zbudi zaspance!”
Zvonček se je prebudil, a tako rad bi še malo podremal, pa tudi mrzlo je še bilo. Še tesneje se je prižel na čebulico in začel sesati njene sokove. Tako je postajal večji in močnejši, zgradil je že stebelce, sledila sta dva lista in tik pod glavico še nekak tulček. Tako si je že opomogel, da v čebulici ni bilo več prostora; smuknil je z glavico iz nje . Zdaj se je že popolnoma predramil in veselo se je pognal navzgor.
“Ojoj, z glavo sem nekam udaril,” je zastokal, ko je zadel ob trdo prst zemlje. “Počasi, neučakanec,” ga je pokaral očka. “Skrij glavico v tulček in čez tulček položi takole oba listka. Trda in čvrsta sta in z njima boš zlahka prebodel zemljo!” mu je razložil oče.
Tako je zvonček tudi naredil; zdaj je z lahkoto napredoval. Skozi špranjo v tulčku je pogledal v svet…
A kar ostrmel je; vse povsod so še ležale krpe snega. Vseeno se je pognal še više, razgrnil svoj tulček, odrinil listke in razpel beli cvet, a ga je žalostno povesil, ker še nikjer ni bilo drugih cvetic, pa čeprav je sonce že kar prijetno grelo.
“Ne bodi žalosten! Malo pocinglaj, pa boš priklical prijateljčke,” ga je bodrilo sonce.
In res je zvonček stresel svojo glavico; njegov cin- cin je prva zaslišala trobentica. Zlato je zažarela in s tra- ra, tra-ra pozdravila prijatelja, sonce, čebele, pomlad…
vir: http://www. 1782 .com
Naenkrat pa je čebulica začela rahljati objem; nič več ga ni grela, nič več ga ni božala, kar ukazala mu je:
“Zbudi se, zaspanček! Čas je, da pozdraviš pomlad! Pozvoni in zbudi zaspance!”
Zvonček se je prebudil, a tako rad bi še malo podremal, pa tudi mrzlo je še bilo. Še tesneje se je prižel na čebulico in začel sesati njene sokove. Tako je postajal večji in močnejši, zgradil je že stebelce, sledila sta dva lista in tik pod glavico še nekak tulček. Tako si je že opomogel, da v čebulici ni bilo več prostora; smuknil je z glavico iz nje . Zdaj se je že popolnoma predramil in veselo se je pognal navzgor.
“Ojoj, z glavo sem nekam udaril,” je zastokal, ko je zadel ob trdo prst zemlje. “Počasi, neučakanec,” ga je pokaral očka. “Skrij glavico v tulček in čez tulček položi takole oba listka. Trda in čvrsta sta in z njima boš zlahka prebodel zemljo!” mu je razložil oče.
Tako je zvonček tudi naredil; zdaj je z lahkoto napredoval. Skozi špranjo v tulčku je pogledal v svet…
A kar ostrmel je; vse povsod so še ležale krpe snega. Vseeno se je pognal še više, razgrnil svoj tulček, odrinil listke in razpel beli cvet, a ga je žalostno povesil, ker še nikjer ni bilo drugih cvetic, pa čeprav je sonce že kar prijetno grelo.
“Ne bodi žalosten! Malo pocinglaj, pa boš priklical prijateljčke,” ga je bodrilo sonce.
In res je zvonček stresel svojo glavico; njegov cin- cin je prva zaslišala trobentica. Zlato je zažarela in s tra- ra, tra-ra pozdravila prijatelja, sonce, čebele, pomlad…
vir: http://www. 1782 .com
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: DarkSite ()
krho ::
1791
si.Mail odprto-kodni odjemalec elektronske pošte. - http://www.simail.si
Uredite si svojo zbirko filmov, serij in iger - http://xcollect.sf.net
Uredite si svojo zbirko filmov, serij in iger - http://xcollect.sf.net