Blog o dogajanju 1991-1994

Drugače pa je na celi strani še vedno najboljša stvar Prižonjer. Sploh zadnje epizode, ko jim pobriše Gorenak so epske. :D

No komentarji bi znali biti tudi zanimiva popestritev...

gmajestix je 15. nov 2016 ob 10:42 izjavil:

Izsek iz predstave Republika Slovenija. Zanimivo postane bolj na koncu ko gre za zaigran prizor iz Depale vasi link.

Še posebno 5:35
"Kurac Njavro majorček zafukan! kaj je ti, kurčevarček majorski kratkohlačni!?"


Epsko! Je Miki sodeloval pri scenariju... ali so barabe drpnili material iz Speciala brez dovoljenja?

A knjiga je že?

Tale je pa še večji džek. Ampak sigurno bi znal Miki tudi o njem kaj povedati.

... pravi Martinčić, ki nas je poklical iz urugvajskega zapora Libertad, kjer prestaja 13 let in pol zapora zaradi vpletenosti v nezakonite posle s kokainom.
...
Tudi v telefonskem pogovoru omenja posle z mamili in orožjem, terorizem, pranje denarja, celo umor Miša Vujičića septembra 2003 v aperitiv baru ljubljanskega hotela. V zgodbo, ki resnici na ljubo zveni neverjetno, je vpletel še Udbo, katere agent naj bi bil še kot mladoletnik, in posle, ki jih je v imenu Udbe sklepal s Pablom Escobarjem, Sadama Huseina, Darka Šarića, vojne zločine na Kosovu, haaško sodišče, ...

O svojem položaju v zaporu, kjer opravlja delo "redarja" in ima prost dostop do telefona in vsakodnevne izhode, pravi, da ima "pač tak status v podzemlju, da je najhujši bandit na svetu" in čeprav sem zaprt v najhujšem zaporu na svetu, imam vse. Pač za denar. Živim normalno življenje." V zaporu ima varnostnika, "enega Srba, morilca", Facebook profil pa mu ureja njegov "delavec".

Mimogrede, ko že o zaporih - kaj je pa s tistim v Romuniji?

Mogoče je še danes, ne vem, v dobrih starih časih je bila na radiu oddaja "Kje so naše ladje", ki sem jo velikokrat poslušal, ker je bil en družinski prijatelj pomorščak pri Splošni plovbi.

No, sedaj bi pa lahko kje bila rubrika "Kje so zaprti naši". Opisi zgodb, zaporov ... Po mojem čisto zanimivo branje, in prikaz slovenskega svetovljanstva.

Matako je 16. nov 2016 ob 15:19 izjavil:

No Piscu ne zavidam. Romunska keha ni Puščava.

Vsekakor. Čeprav omenja pol-odprti režim.

vrnitev iz Gherle v zapor ob meji z Ukrajino.
...
Kakorkoli, tukaj je zapor pol odprtega tipa, samo 20 ležišč v celici, tudi razmere precej boljše od vseh v tem letu.

V glavnem, zanimivo bi bilo vedeti, a imamo kakšnega zaprtega na Tajskem, kje v Južni Ameriki ali kakšni podobni eksotični lokaciji. Pred nekaj leti (2009) so recimo tri zaprli v Peruju. Je prišlo v časopise, ker je bil en med njimi ex-fant od starlete Urške Čepin.

Pričakoval bi, da bo krivec, ki sem ga imenoval z imenom in priimkom, poskušal oprati svoje ime in demantirati moje zapise.
http://www.mikstone.si/mikstone-report/...

Kdaj in kje je zapisal kdo je ubil Blaža?

Je pa spodaj komentar od Barbare, kjer se iz zapisanega da razbrati (vsaj tako sam razumem) kdo je bil:
Pa zelo zanimivo, da se ni oglasil Orazem sam, temvec se je moral kar Njavro in to sele zdaj, pa Nedeljski o njem pise ze kar nekaj let, pa ga doslej ni to zmotilo. Ocitno se jim je sele sedaj, po ze skoraj 20 letih, dobro stopilo na zulj.

Joj.
Not again.

Tema je popolnoma zaspala.
V svrho oživljanja nekaj iz Armije:
Well, bom pa napisal še eno armijsko.
Bilo je že proti koncu šolanja na ŠROT, vsi smo nekako čakali na zaključne izpite, v učionoci je bil dolgcajt, TV dnevnik pa to, pol so nas pa itak nagnal spat. Pa plane not požarni: Momci, Brane dobio paket!
Branko je bil beograjčan, armijsko dete, foter pukovnik ali celo đeneral, tega seveda ni nobeden čisto dobro vedel, on pa tudi ni povedal, pa tudi ga nikoli nobeden vprašal ni. Kar je bilo pomembno, ...je bilo seveda tole: njegovih paketov niso nikoli prebrskali!
Posledično, ko je paket prišel na mizo, je bil deviško nedotaknjen. Branko je pomembno potegnil iz žepa swiss army knife in se lotil odpiranja. O, kakšni zakladi! Razne pite, najslajši deli kralja živali, ene potice plus vložene paprike in feferoni, da ne naštevam...
Carsko.
On top of this all...tri flaše rakije!
Alkohol je bil v šoli seveda strogo prepovedan. Dva tipca se že poslali v prekomando v Bilećo, ker sta se na mrtvo napila, which was no joke in those days... btw, oba moja kolega s faksa, šmrc. Kot sta mi kasneje pripovedovala, it was no joke indeed.
No ja, precej prasca smo pojedli, Brankota smo kovali v nebesa, rakija je tekla. Cajt za spat.
Meni pa kar nekaj ni dalo miru, rakija me je nabila z neko posebno energijo, in ko so se vsi že spravili spat, sem pobral šinjel v predsobi, obul "cipele" in se odpravil ven, na krug, kao na sprehod.
Seveda samo do vsem znane luknje v ograji.
Šola je bila ob eni najbolj prometnih zagrebških ulic, takoj zraven je bila tramvajska postaja, in baš, ko sem zakorakal (bolje: se optekel) ven... je pripeljal tramvaj. Jaz pa na tramvaj.
Težko opišem, kaj sem mislil takrat, spomnim se ne. Najbrž nič.
Vsedel sem se na zic... in zaspal.
Božja previdnost ali hudičeve spletke, kdo bi vedel. Zbudil se nisem na končni postaji, od koder bi me nedvomno takoj premestili v čuzo VP, zbudil sem se na... avtobuskoj stanici!
Opotekel sem se iz tramvaja, proti parkingu. Tam je, tik pred odhodom, stal avtobus z napisom LJUBLJANA.
Vsedel sem not. V tistih časih vojaki nismo plačevali prevozov. Zaspal sem kot ubit.
Ura je bila najbrž ene tri zjutraj, ko so me na ljubljanski avtobusni zvagonirali, malo sem se že streznil, kaj pa zdaj. Za taxi nisem imel, za telefon pač. Pokličem punco, glej čudo! Odgovori! Čez dvajset minut sem bil že v postelji, menda smrčal nepopisno...
Naslednji dan je bil kar malo čaroben, vse do ure četrte, ko se je bilo treba spraviti nazaj v Zagreb. Spet oblečem svojo priljubljeno uniformo, off we go! Ampak, benti!! Kje pa je kravata!? Kravate ni! Preiščeva vse, kravate ni. OK, pač brez kravate. V Zagrebu so me zagotovo že pogrešili, izdana je tiralica, fuck pa še kravata. Odprem vrata, še zadnji adijo, pogled v prostor... in jo zagledam! Bingljala je z lustra dol!
No pa na avtobus, nikjer VP, v Zagrebu spet na tramvaj do kasarne, not skozi znano luknjo v ogradi, v predsobi šinjel dol, cool k špricer v učilnico. Noben me niti ne pogleda, požarni reče "evo tu još malo ostalo od Brankota"... "kako može tako malo ostati od tako velikog ćoveka?"- jaz.
Kot da se nič zgodilo.
Naslednji dan sem zvedel, da so mi kolegi pod deke na postelji nabasali šinjele, podkapo zabasali s starimi smrdljivimi štumfi, da je vse izgledalo in smrdelo, kot da jaz tam spim.
Na zboru zjutraj so rekli, da mi je bilo slabo in da sem šel v stacionar.
"Nije ni čudo", je rekel vodnik.
Bili so dragoceni dogodki. Brezmejna lojalnost in solidarnost, razumevanje idiota, kakršnega nisem bil deležen mogoče kasneje nikoli več.
Hvala, generacijo.

OT pa kaj čem.

Pozdrav

Takih luštnih pa špasnih jaz, ki sem tabornike služil, nimam

Cervantes, daj, če se tema ne bo več zmigala, objavi še kakšno, take prav rad berem...

LP

Jože

Tele "špasne slikce iz vojske" sem menda že lepil tu, ne?
Pri nas niso pretirano težili zaradi pijače. Nisi smel mrtvo pijan priti zjutraj na zbor, ali k pouku, sicer pa smo imeli kantino in v njej vedno na voljo pir. Šnopc je prihajal pa preko ograje.

https://twitter.com/Jaka_Dolinar/status...

Cveto je 7. feb 2017 ob 13:00 izjavil:

Pogledam vsake pol leta v tole temo in kot vidim ni še nič novega. Nobena stvar ni dokazana, knjige ni, posnetkov ni, iz zapisov se vidi da jih piše nekdo drug, po nekih izpovedih drogiranega Kunstlja.

Žalostno, kaj droga naredi iz človeka. Meni je bil včasih še simpatičen, zdaj je pa samo še patetičen.

Kako se "iz zapisov vidi, da jih piše nekdo drug"? Če nekdo jemlje mamile, še ne pomeni, da ne more biti dober pisec, umetnik, celo politik, cel kup takih je bilo, Byron, Walter Scott, Basquiat, Prešeren, Bobbie Kennedy...

Kot nekdo, ki bi lahko malo razjasnil dogodke tistih dni. Poleg tega sem se ob branju vse poročil o aferi Depala Vas (vključno z knjigo Okopi) spraševal kakšen človek je ta razvpiti "Kunstelj".

Nekaj let kasneje je v kleti na Športni 17 v Zalogu v kletni sobi nastavil dva mikrofona in mini kamero, ki je bila ena prvih in slabe kvalitete.
http://www.mikstone.si/mikstone-report/...

Evo končno razjasneno ali je bil video ali audio snemalbik v tisti famozni kleti

Konec poletja 2000 sem šel iz zaključne zabave snemalne ekipe in igralcev filma No man's land. Nekje pod Jančami smo bili. Taksi me je našel in odpeljal na stadion za Bežigrad. Olimpija : Liverpool. Takrat smrkavemu branilcu Olimpije Enesu Handanagiću je Samy Hippia skoraj izbil oko iz glave. Rešilec ga je odpeljal v UKC. Aja, da dokončam. Od pričakovane kanonade zvezdnikov z otoka ni bilo nič. Ob polčasu je bilo 0:0, na koncu pa senzacionalnih 1:1!
http://www.mikstone.si/mikstone-report/...

Miki ima dober spomin razen v tistem najpomembnejšem delu, saj se je tekma dogajala tri leta kasneje Sem ga na to opozoril pa mi je 2x napisal, da se motim glede datuma, čeprav sem mu nalimal link. Zdaj me pa res zanima kako je z drugimi stvarmi, ki jih je prej zapisal, če ima tako pomankljiv spomin

To je normalno, pričevanja o dogodkih so že po par letih presenetljivo nenatančna in nezanesljiva, spomin je luknjičast in selektiven, različni dogodki se zlijejo v enega itd.

o.p. večna dilema. VIP ali report. VIP prinese prgišče evrov, report pa 10.000 obiskovalcev. VIP teksti se kopirajo in delijo po mailih. Če bo šlo tako naprej, se bo Mikstone prej ali slej poslovil. Več bo plačljivih tekstov in manj free zajebancije. Pa kar bo bo. Nisem prvič začenjal novo stvar iz nule. Me boste morali razumeti, če do tega pride. Tudi jaz moram jesti, plačevati najemnine, stroške in saj sami dobro veste ....
http://www.mikstone.si/mikstone-report/...

Mene zanima koliko naročnikov sploh še ima glede na tekste, ki so več ali manj polne jamranja

Tale Janez J Švajncer pa ni kar tako. Je Miki kaj pisal o tem pospravljanju osamosvojiteljev
http://www.delo.si/sobotna/zakladi-in-s...

Še drugi del s pozivom organom, da zadevo preiščejo.
http://www.delo.si/sobotna/sence-zgodov...
Na Guglu se v zvezi s tem najde le en komentar pod prispevkom na nova24. V Sobotni pa dvoje pisem bralcev.

Si kar predstavljam zmedene antropologe, ko bodo sestavljali mozaik propada tega naroda.

Če se Švajncerju in Mikiju tudi kisa, potem je logično, da niodziva.
Ima kdo idejo v kateri državi bi obtožba opozicijskega voditelja za naročilo vrste umorov junakov osvobodit, ostala neopažena.

Odvisnika pač nihče ne bo jemal resno, Švajncar ima pa surlo, ker mu država ni financirala muzeja.

Sicer: kdor ve za kaznivo dejanje in ga ne prijavi, je ravno tako kriv, tako da dajte, rečite nas že tega JJ, ker ga imam tudi jaz že poln kufr.

Btw: kje so videoposnetki iz tiste kleti? Minila so leta (od takrat, ko je rekel da jih pokazal), pa nič...

Cveto je 24. apr 2017 ob 14:04 izjavil:

Btw: kje so videoposnetki iz tiste kleti? Minila so leta (od takrat, ko je rekel da jih pokazal), pa nič...

Vprašanje naše in vaše mladosti.

Cervantes je 24. apr 2017 ob 13:13 izjavil:

Don Corleone se skrije.

In spet priložnost za novo izdajo v zbirki Krimi-roman

Res si nadarjen, msjr, v čem pa delaš te coverje?

Še ena odlična izdaja legendarne založbe MSJR!

Meni osebno je tudi všeč ta rahlo 60/70s pridih naslovnic. Barvna paleta, tipografija. Dober primer je tudi recimo "Kurba in buldožer".
Edino... enkrat se moraš sprobat tudi v klasičnem 80s/90s stilu... Primer te estetike so vedno reklame v časopisih in tv - samo ne toliko pri nas, ker je bila produkcija mogoče še na nivoju kolidžk z belimi štumfi.

Drugače bi lahko založba MSJR tudi ponudila stiropor izdajo celotne kolekcije. Saj veste une "knjige", ki jih vidite na policah pohištva v razstavnih salonih. Bi super izgledalo tudi na domači polici vsakega mikislovca. Hej, dokler čakamo na pravo!