Srečanje v septembru

Mnjah, ko enkrat prideš do obdelave signalov in slik, postane približno jasno, zakaj domnevaš, da se nam v možganih stvari "naračunajo". Ampak je pa zelo preenostavno pomojem, domnevat, da je edini kriterij p/p faktor. Algoritem ali enačba, po kateri se dobesedno vse, kar ima zavest ponuditi, domnevno računa, mora biti ohoho kompleksen, če pa vključiš še svobodno voljo (kot fakt, ne iluzijo), vprašanje... Če bi internet kot čedalje glomaznejšo in kompleksno zadevo analiziral v detajle, bi tako samo prišel do ogromnega števila premetavanja ničel in enic; še na nižjem nivoju pa spet - električni signali. V temi o treh sobah sem tako že govoril, da če je zavest fizično vezana zgolj na možgane, kot predvidevamo, je lahko le električni vzorec, ki se spreminja v neki skoraj poljubno majhni časovni enoti. Elektrika pa (v fiziki sem zelo slab, to sem že povedal) je bojda prej kot nek dejanski flow oziroma tok elektronov, samo razlika v nekih napetostnih potencialih. So tudi teorije, da se štrom napaja iz umrlih duš in da črpamo ideje, ki se nam porajajo, iz nekega bazena znanja, ki je locirano kdovekje v vesolju ali izven njega? Tudi ideja, da so možgani neločljivo povezani s (sub)kvantnim nivojem, se mi zdi možna.

Skratka, kompleksnost sveta okrog nas in V nas je čedalje večja. Kajti mašin ni samo internet, računalnik, mašin je cel svet vključno z nami samimi. Lahko rečeš tudi, da je človek velika napaka evolucije ali pa da je človek bitje, ki je od vseh živih bitij najbolj u kurcu .

Evo, umetnost...