Forum » Elektrotehnika in elektronika » dioda, tranzistor, ojačevalnik
dioda, tranzistor, ojačevalnik
lyly ::
OJ!
A mi lohk kdo pove, kaj je dioda, tranzistor in ojačevalnik?
Pa čist u izi prosem, brez vseh tistih PNP pa NPN spojev pa tega... Sam kva te stvari nardijo. Trenuten mi je jasn sam to, da diode usmerjajo, sam ne vem pa kva... Tok?
Hvala
A mi lohk kdo pove, kaj je dioda, tranzistor in ojačevalnik?
Pa čist u izi prosem, brez vseh tistih PNP pa NPN spojev pa tega... Sam kva te stvari nardijo. Trenuten mi je jasn sam to, da diode usmerjajo, sam ne vem pa kva... Tok?
Hvala
KandazaR ::
Diode preprečujejo da bi tekel tok v drugo smer od želene. Tranzistor je uporaben na več načinov. En od teh je tudi ojačanje signala. Tranzistor ima tri priključke: baza, kolektor in emitor. Tranzistor je polprevodniški element. Pri ojačevalcu z bazo krmilimo tok od kolektorja do emitorja.
lyly ::
ok, tenks!
sam še neki, to da ojača signal pomen da je večja amplituda a kaj? Kako pa krmilimo z bazo? Aja, pa še to, a ne gre tok vedno od koletktorja proti emitorju? A je to fora tistih uporov pa kondenzatorjev v vezavi za ojačevalce?
tenks še enkrat
sam še neki, to da ojača signal pomen da je večja amplituda a kaj? Kako pa krmilimo z bazo? Aja, pa še to, a ne gre tok vedno od koletktorja proti emitorju? A je to fora tistih uporov pa kondenzatorjev v vezavi za ojačevalce?
tenks še enkrat
Jackal ::
Najenostavnejše za ne-elektronika se mi zdi, da si tranzistor predstavljaš kot ventil za vodo. Z roko lahko ventil odpiraš in zapiraš (tvoja roka predstavlja bazo), spodnji in zgornji del cevi skozi katero teče voda pa predstavljata emitor in kolektor.
Če to prenesem na dejanski tranzistor - ti z baznim tokom odpiraš in zapiraš tok, ki teče med kolektorjem in emitorjem. Bazni tok je pri tem zelo majhen, kolektorski tok pa je veliko večji (po amplitudi).
Praktičen primer recimo iz datasheeta tranzistorja BC639:
Pri toku 1mA v bazo in napetostjo 20V med kolektorjem in emitorjem, bo skozi tranzistor tekel kolektorski tok okoli 100mA.
Če sedaj na bazni tok dodaš nek sinusni signal (tako da bazni tok niha med 0,5mA in 1,5mA), boš pri napetosti 20V med emitorjem in kolektorjem, dobil kolektorski tok sinusne oblike, ki bo nihal med približno 50 in 150mA). Se pravi bo tok ojačan za 100-krat.
"Fora" uporov pri ojačevalnih stopnjah s tranzistorji je nastavitev delovne točke (za to, da je v pravilno nastavljen bazni tok). Kondenzatorji v stopnjah pa lahko služijo kot kretnice (izločijo ti enosmeren signal in naprej spustijo smo izmeničnega). Tako zelo na grobo povedano.
Če to prenesem na dejanski tranzistor - ti z baznim tokom odpiraš in zapiraš tok, ki teče med kolektorjem in emitorjem. Bazni tok je pri tem zelo majhen, kolektorski tok pa je veliko večji (po amplitudi).
Praktičen primer recimo iz datasheeta tranzistorja BC639:
Pri toku 1mA v bazo in napetostjo 20V med kolektorjem in emitorjem, bo skozi tranzistor tekel kolektorski tok okoli 100mA.
Če sedaj na bazni tok dodaš nek sinusni signal (tako da bazni tok niha med 0,5mA in 1,5mA), boš pri napetosti 20V med emitorjem in kolektorjem, dobil kolektorski tok sinusne oblike, ki bo nihal med približno 50 in 150mA). Se pravi bo tok ojačan za 100-krat.
"Fora" uporov pri ojačevalnih stopnjah s tranzistorji je nastavitev delovne točke (za to, da je v pravilno nastavljen bazni tok). Kondenzatorji v stopnjah pa lahko služijo kot kretnice (izločijo ti enosmeren signal in naprej spustijo smo izmeničnega). Tako zelo na grobo povedano.
Walking the way is something completely different than imagining the way.
BluPhenix ::
Kondenzatorji v stopnjah pa lahko služijo kot kretnice
Ja in preprečijo, da bi tranzistor odneslo nekam kamor ne sme it, ampak to je itak že bolj advanced stvar. (Včasih se temu reče da delajo razliko med ojačevalniki in oscilatorji )
Ja in preprečijo, da bi tranzistor odneslo nekam kamor ne sme it, ampak to je itak že bolj advanced stvar. (Včasih se temu reče da delajo razliko med ojačevalniki in oscilatorji )
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
lyly ::
Aha, no sej to z delovno premico pa točko mi tud ni nč jasn...
Drgač pa zdej počas začenjam razumet... Se prav je tranzistor nekkšen regulator za tok... Aha... Tisti upori pa kondenzatorji se pa rabjo za obračanje faze pa za stabilizacijo točke, ta točka pa potem vpliva na bazni tok, ki pa spet vpliva na kolektorski... A mam vsaj približno prov?
Kako pa "dobiš" delovno premico in delovno točko?
Pa najlepša hvala, nasleden teden popravlam elektroniko, moj profesor bo čist šokiran...
Drgač pa zdej počas začenjam razumet... Se prav je tranzistor nekkšen regulator za tok... Aha... Tisti upori pa kondenzatorji se pa rabjo za obračanje faze pa za stabilizacijo točke, ta točka pa potem vpliva na bazni tok, ki pa spet vpliva na kolektorski... A mam vsaj približno prov?
Kako pa "dobiš" delovno premico in delovno točko?
Pa najlepša hvala, nasleden teden popravlam elektroniko, moj profesor bo čist šokiran...
BluPhenix ::
Ti se dejansko tega učiš v šoli? Oh ...
Delovna premica in delovna točka ... poglej vhodno UI karakteristiko tranzistorja (izhodno), sej veš, tisto kjer imaš Uce in Ic (pa še Ube je polek).
Pa začni se učit lepo od začetka, ker ti precej osnov manjka.
Delovna premica in delovna točka ... poglej vhodno UI karakteristiko tranzistorja (izhodno), sej veš, tisto kjer imaš Uce in Ic (pa še Ube je polek).
Pa začni se učit lepo od začetka, ker ti precej osnov manjka.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
steev ::
Najprej se uč od polprevodnikov, PN-spojov, diod, potem pa pejt na bipolarni tranizstor, potem pa lahko se fet tranzistor. Drugace mas pa vse v knjigi Elektronski elementi in vezja (R. Lorencon).
:|
Zgodovina sprememb…
- spremenil: steev ()
flood ::
ej a zna kdo mogoče razložit različne orientacije (bipolarnega) tranzistorja
s skupno bazo, emitorjem,kolektorjem
pač vem, da vsaka orientacija ima svoje lastnosti ampak jih neznam razložit
npr.zakaj je pri orientaciji s skupnim emitorjem, visoka vhodna in nizka izhodna upornost itd.
lp
s skupno bazo, emitorjem,kolektorjem
pač vem, da vsaka orientacija ima svoje lastnosti ampak jih neznam razložit
npr.zakaj je pri orientaciji s skupnim emitorjem, visoka vhodna in nizka izhodna upornost itd.
lp
Sadida ::
To je pa kar sramotno. Človek študira elektroniko, pa po forumu sprašuje kaj je tranzistor in podobno. Kako lahko sploh študiraš, če te očitno ne zanima. Ker če bi te, bi že zdavnaj vedel kaj o tem.
flood ::
drugače mene zanima kr tko (iskal nekaj po netu pa naletel na orientacijo)
pač si ne znam razložit zakj pride do določenih lastnosti pri različnih orientacijah
pač si ne znam razložit zakj pride do določenih lastnosti pri različnih orientacijah
Brane2 ::
Edit: Brisal svoj post brez pametne vsebine.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
rezator ::
mogoče malo neumno vprašanje ampak vseeno... bazni toko pri npn tranzistorju je tok ki teče od baze proti emitorju? kolektorski tok pa od kolektorja proti emitroju? pri pnp pa bazni teče iz emitorja proti bazi in kolektorski od emitorja proti kolektorju? imam prav?
hvala že v naprej
hvala že v naprej
Zgodovina sprememb…
- spremenil: rezator ()
steev ::
Ali tebe zanima kaj se dogaja notri v tranzistorju ali kaj pomenijo oznake bazni, kolektorski in emitorski tok?
Bazni tok je tok v bazo, emitorski v emitor ...
Kaj se dogaja v tranzistorju je pa odvisno od območja delovanja (aktivno, nasičenje, ...).
Bazni tok je tok v bazo, emitorski v emitor ...
Kaj se dogaja v tranzistorju je pa odvisno od območja delovanja (aktivno, nasičenje, ...).
:|
rezator ::
zanima me to od kot priteče ta emitorski tok npr, ki teče skozi emotor, saj sam v sebi nemore nastat in teč skozi sebe.
steev ::
Priteče od tam, kamor ga priključiš. Najbolje je, da si vzameš kako knjigo in si kaj prebereš.
:|
Pyr0Beast ::
Preprosto razloženo (Popravite, če sem kaj povedal narobe);
Z bazo ti odpiraš tranzistor. Če na bazi prekoračiš mejno vrednost tranzistor spohaš.
Tok pri NPN tranzistorju teče preko baze na emitor.
S tem ko ti pošiljaš majhen tok na bazo (reda par mA) lahko na kolektorju krmiliš mnogo večje tokove (par 100mA). Razmerje med tokom baze in kolektorja je ojačanje (beta, hFE), ponavadi pri običnih tranzistorjih (2N2222) ranga 50-400.
Kolektorski tok je tok preko kolektorja, bazni preko baze, emitorski pa bazni in kolektorski skupaj.
Z bazo ti odpiraš tranzistor. Če na bazi prekoračiš mejno vrednost tranzistor spohaš.
Tok pri NPN tranzistorju teče preko baze na emitor.
S tem ko ti pošiljaš majhen tok na bazo (reda par mA) lahko na kolektorju krmiliš mnogo večje tokove (par 100mA). Razmerje med tokom baze in kolektorja je ojačanje (beta, hFE), ponavadi pri običnih tranzistorjih (2N2222) ranga 50-400.
Kolektorski tok je tok preko kolektorja, bazni preko baze, emitorski pa bazni in kolektorski skupaj.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
rezator ::
no hvala, to me je zanimalo ker nisem vedel v katero stran tečejo in potem se mi veliko stvari ni poklapalo.
Pyr0Beast ::
To je čisto odvisno od tipa tranzistorja.
Pri PNP spoju teče bazni tok 'ven' iz tranzistorja.
Pri PNP spoju teče bazni tok 'ven' iz tranzistorja.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
rezator ::
Da sem pogruntal.
Hvala.
Amplituda napetosti na vhodu je naprimer 3V (sinusna). A to pomeni da se spreminja med +3V in -3V ali se spreminja med +1,5V in -1,5V?
Hvala.
Amplituda napetosti na vhodu je naprimer 3V (sinusna). A to pomeni da se spreminja med +3V in -3V ali se spreminja med +1,5V in -1,5V?
steev ::
Če je amplituda, potem gre od -3 do 3 V. Če je Vpp (peak to peak) je od -1,5 do 1,5 V. Potem maš pa še RMS oz. efektivna vrednost po naše, ki je pri sinusu amplituda deljeno s korenom iz dva.
:|
slitkx ::
Vem, kakšna je po definicija razlika med orientacijo s skupnim emitorjem ter skupnim kolektorjem. A kljub temu so nekatera vezja dvoumna.
Npr. v tejle knjigi - http://www.scribd.com/doc/56660189/Elek...> stran 98 in 101. Na 98 je vezava s skupnim emitorjem, na 101 pa skupnim kolektorjem. A tudi iz vezja na strani 101 zgleda, kot da je na skupno sponko vezan emitor. Ali pa kaj napačno gledam?
Npr. v tejle knjigi - http://www.scribd.com/doc/56660189/Elek...> stran 98 in 101. Na 98 je vezava s skupnim emitorjem, na 101 pa skupnim kolektorjem. A tudi iz vezja na strani 101 zgleda, kot da je na skupno sponko vezan emitor. Ali pa kaj napačno gledam?
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | TranzistorjiOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3026 (1311) | bosmla |
» | optocouplerOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3431 (2973) | korenje3 |
» | Silicij v integriranem vezjuOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2921 (2519) | Icematxyz |
» | grelec za temperaturni senzor LM35Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2307 (2108) | pr2501 |
» | Fan control-malo pomočiOddelek: Hlajenje in modifikacije | 2015 (1808) | Boško |