Heise - Po več kot treh desetletjih bolj in manj intenzivnega razvoja je izšla prva stabilna verzija C-prevajalnika Portable C Compiler (pcc). Razvoj se je začel v 70. letih in čeprav pcc ni nikoli zlezel do stabilne različice, je dolgo časa predstavljal prvi izbor prevajalnikov za C-programe v Unixu. Mnogo kasnejših prevajalnikov v 80. letih je bilo osnovanih na pcc, dokler ga ni leta 1994 zamenjal GNU C Compiler (gcc), ki pa je bil izdan pod drugo licenco.
To je tudi ena izmed glavnih prednosti pcc-ja, ki je izdan pod licenco BSD in ne GPL. Poleg tega pcc odlikujejo tudi visoka prenosljivost, enostavnost uporabe in hitrost. Vnovičen razvoj pcc-ja se začel po letu 2007, ko je ekipa pod vodstvom Andersa Magnussona nanovo napisala dele kode, tako da je pcc postal združljiv s standardom C99. Nanovo naj bi bili napisali več kot polovico kode. Prenos pcc je mogoč z uradne strani, kjer je na voljo tudi vsa dokumentacija. Ekipa obljublja še prevajalnik za F77 in razširitev na C++.
Super zadeva - ekipa pod vodstvom Andersa Magnussona je zagonila ogromno časa, da je spisala compiler, Cold1 pa bo zadevo lahko zapakiral pod CCold Compiler in začel direktno prodajat. Legalno, brez, da bi mu bile kršene "pravice".
No, morda bo Magnusson malce razmislil, in pri naslednji verziji hotel imeti zraven svoj delež Ali pa kodo enostavno GPL-jal.
Super zadeva - ekipa pod vodstvom Andersa Magnussona je zagonila ogromno časa, da je spisala compiler, Cold1 pa bo zadevo lahko zapakiral pod CCold Compiler in začel direktno prodajat. Legalno, brez, da bi mu bile kršene "pravice". Me pa še vedno blazno zanima kakšen link na kodo, ki si jo sam prispeval pod open source, kot veliki zagovornik odprte kode, se ti iz nje ze dobesedno kompost dela, mar ne?
No, morda bo Magnusson malce razmislil, in pri naslednji verziji hotel imeti zraven svoj delež Ali pa kodo enostavno GPL-jal.
Ja, Matthai, ne boš verjel, eni razumejo Open Source dobesedno, drugi pa se samo kitijo s tem nazivom. GPL t.i. Open Source Community je podoben reklamam za pralne praške, obljublja vse, na koncu pa ugotovis, da zadeva pere le pol tako dobro kot je prikazano.
Všeč mi je na primer: "Free from limitations, boundaries, or restrictions"
Rekel bi da sta "Open Source" in GPL nezdruzljiva.
p.s.: Mimogrede, še vedno čakam, da mi boš kot veliki zagovornik (ne bom več uporabljal termina Open Sourca v zvezi s tabo) GPLja z veseljem pokazal svoje miljone vrstic kode, ki si jo releasal pod GPL. Še vedno čakam na to, pa ne mi spet svoje knjige pod nos rinit, od drugih bi rad, da dajo ven svojo kodo, pričakujem, da si sam naredil najmanj to (ali pa mahaš s tujim k* po koprivah). Sorry, knjige pač ne cenim tako visoko, tudi marsikateri 15 letni smrkavec zna po internetu nabrati kup gradiva, ga prevesti in urediti. Hmm, -krade- si rekel?
p.p.s.: beseda krasti bi se dala prej aplicirati na GPL, radi bi ukradli delo nekoga, ki ga noče sam od sebe deliti z drugimi. BSD pač nima te težave.
O glej, ad hominemi že letijo; kaj zdaj Matthai, dejansko ne preneseš, da obstaja odprta koda, ki je resnično prosta in nima pripetih raznih protikomercialnih pogojev?
Ali si si zgolj privoščil nekaj strelov na souporabnika s katerim se pač ne strinjaš?
Kot rečeno. Meni se zdi najbolj smiselna uporaba GPL kode. Vsak ima lahko svoje mnenje seveda. Ampak očitno mi eni moje mnenje odrekate...
Razlogi zakaj imam tako mnenje so nerelevantni. Ne živimo v diktaturi, da bi moral svoje mnenje utemeljevati, io. Pravico do svojega mnenja preprosto IMAM.
Čisto lepo prenesem, da obstaja BSD. Opozarjam pa na to, da so mogoče določene "zlorabe", ki pri GPL niso mogoče.
Ne, ne izrazas svojih mnenj ampak svoje paranoicna patoloska stanja. Dogmatik pač.
Kaksne "zlorabe" neki, prav nic ti ni jasno, ljudje, ki izdajajo kodo pod BSD licenco, nimajo nič proti, če jo uporablja kdorkoli na kakršenkoli način in TO je pravi OPEN source, ne pa vaša maligna interpretacija le-tega. Si v svoji majhni škatlici in ven vidiš samo čez majhno špranjo. Sicer je pa ravno GPL naredil največ škode Linuxu, če bi bili pod BSD licenco, bi verjetno tekli na Applih in morda celo uresničili svoje mokre sanje in imeli več kot 2% shara na workstation trgih. Tako pa vas večina resnih developerskih firm niti povohat noče ali pa workarounda GPL in nato zacveti (android)... kar vztrajajte, škodo delate tako ali tako samo sami sebi.
p.p.s.: beseda krasti bi se dala prej aplicirati na GPL, radi bi ukradli delo nekoga, ki ga noče sam od sebe deliti z drugimi. BSD pač nima te težave.
pa kdo te sili uporabiti gpl?? ce noces svoje kode deliti z drugimi, pac ne uporabis v njej delov, ki so licencirani pod gpl. napises sam ali kupis licenco ali uporabis kaj pod bsd. ce pa tista koda ne obstaja pod drugo licenco kot gpl, pa tough luck.
sicer se mi pa zdi bolano razmisljanje: "sment, ne morem uporabiti te kode, ki jo je nekdo "sam od sebe delil z drugimi" in izdal pod gpl. ne morem je pa uporabiti v svojem projektu zato, ker jaz svoje kode nocem "sam od sebe deliti z drugimi" in moram zato ta del napisati sam. prekleti parazit, kako me je zaj*bal, ko je izdal pod gpl."
O glej, ad hominemi že letijo; kaj zdaj Matthai, dejansko ne preneseš, da obstaja odprta koda, ki je resnično prosta in nima pripetih raznih protikomercialnih pogojev?
Ali si si zgolj privoščil nekaj strelov na souporabnika s katerim se pač ne strinjaš?
Nobena koda ni povsem prosta kot tudi "open" v bistvu ne obstaja.
Karkoli je že odprto, je hkrati tudi zaprto, če recimo poskušaš not z napačne strani.
Tako je lahko resnično odprt le prazen prostor, pa še ta ne- ker ko tja vstopiš, ni več prazen...
O saj spoštujem tiste, ki se odločijo za GPL. Ne prenesem pa ljudi, ki v zivljenju niso spisali vrstice kode in potem pametujejo developerjem, naj izdajo njihovo kodo pod GPL licenco in zraven blatijo drugi tip licence, ki je pa za povrh "open" kolikor je le lahko "open" za razliko od GPL.
Glede patološkega stanja: sem developer in govorim o zadevi, ki se me tiče v zvezi z mojim delom. Za razliko od tebe kot uporabnika/administratorja/preacherja, kjer se edini dejanski interes skriva v tem kje dobiti zastonj software, da lahko svoje usluge dražje prodaš.
Sicer je pa ravno GPL naredil največ škode Linuxu, če bi bili pod BSD licenco, bi verjetno tekli na Applih in morda celo uresničili svoje mokre sanje in imeli več kot 2% shara na workstation trgih.
Kakšna ti je to logika? Zakaj potem bsd nima več % kot linux, če je licenca kriva za "slabo" razširjenost linux-a.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Ne ne poldi, pocakaj malo. Mi lahko prosim te pokazes (to ti zagotovo ne bo noben problem), kakšno svoje avtorsko delo, ki je pod GPL licenco. Z izdelovalci knjig se mi ne da več pogovarjat.
Nobena koda ni povsem prosta kot tudi "open" v bistvu ne obstaja.
A ja? Kakšne omejitve imam pri uporabi slovenskega jezika? Kaj pa angleškega? Etc...
Povej Matthai, če te BSD in druge bolj proste licence ne motijo, zakaj potem vpiješ ko nekdo izda neko prosto kodo pod njimi? Zakaj uporabi v skladu z željami avtorja pripisuješ slabšalni predznak in govoriš o "zlorabi".
IMO, je -io- kar zadel z oznako "paranoicna patoloska stanja", s tem, da bi se jim ravno ti moral biti sposoben izogniti, namesto da nasedaš GNU/kultu.
Nobena koda ni povsem prosta kot tudi "open" v bistvu ne obstaja.
A ja? Kakšne omejitve imam pri uporabi slovenskega jezika? Kaj pa angleškega? Etc...
Najdu si bizaren primer, ki to v bistvu ni, pa tudi tu si izvisel. Ja, tudi pri uporabi slovenščine so omejitve. V javnem življenju jo moraš uporabljat znotraj nekih standardov, ki jih definira nekdo drugi. Ne moreš definirat novih besed kot ti rabiš ampak kot ti požegna določen komite.
Ko je nekje zaukazano, da se uporablja slovenski jezik, se ve, kaj to je. Obstajajo neka pravila.
Ravno tako z anleščino itd.
BTW: da ne govorimo o hrvatih. Oni so patološki primer.
Ne prenesem pa ljudi, ki v zivljenju niso spisali vrstice kode in potem pametujejo developerjem, naj izdajo njihovo kodo pod GPL licenco in zraven blatijo drugi tip licence, ki je pa za povrh "open" kolikor je le lahko "open" za razliko od GPL.
Pa kdo pametuje, človek?
Jaz samo zagovarjam GPL odprto kodo. Razlogi so irelevantni. Tudi ne živimo v državi, kjer bi moral dokazovati upravičenosti za posedovanje določenega mnenja. Torej - ne živimo v državi, kjer bi smel biti zagovornik GPL samo vprimeru, da si izdal neko kodo pod GPL. Mimogrede, koliko vsrtic BSD kode si izdal ti?
Pametuješ pa ti, da je GPL zanič, škodljiva, itd. Ja madona pusti ljudem, da se sami odločijo za tip licence.
Glede patološkega stanja: sem developer in govorim o zadevi, ki se me tiče v zvezi z mojim delom. Za razliko od tebe kot uporabnika/administratorja/preacherja, kjer se edini dejanski interes skriva v tem kje dobiti zastonj software, da lahko svoje usluge dražje prodaš.
Tole je en velik LOL. Po mojem mnenju nimaš pojma o razvoju softwera, resno.
V današnjih časih pisanje softwera ni zgolj "codanje". Treba je spisat in uredit dokumentacijo Pomembni so tudi uporabniški priročniki. In GUI design. To so danes preprosto nujni deli programske opreme.
Glede na to, da sem spisal že kar nekaj dokumentacije, vodičev, priročnik, sodeloval pri lokalizaciji, itd. TRDIM, da sem udeležen v razvoj softwera. In ja, nekdo, ki vzame moj uporabniški priročnik in ga potem trži dalje tudi "služi na moj račun". Pa to mene ne moti. Ne vem, zakaj bi motilo tebe?
Nič posebnega sicer, je pa zadevo dejansko celo uporabil nekdo na svojem siteu v Britaniji (mi je pisal mail).
Pa še en programček je bil, nek pajek v Perlu, ki je česal spletne strani in parsal ven določene podatke. Vendar sem tiso zadevo zaradi zlorab umaknil... ene par modelov je namreč zadevo pognalo na tak način, da so s harvestanjem "zdosali" par spletnih strani... Torej - sem sedaj po tvoje "upravičen" do pozitivnega mnenja o GPL kodi? Ali boš postavil nov kriterij - minimalno število vrstic kode?
Jih ni, uporabljaš jo lahko po želji, tudi za komercialne projekte pa s tem ne postaneš dolžan avtorjem slovenskega jezika nič.
V javnem življenju jo moraš uporabljat znotraj nekih standardov, ki jih definira nekdo drugi.
Zgolj če želiš, da te razumejo drugi.
Ne moreš definirat novih besed kot ti rabiš ampak kot ti požegna določen komite.
Tlačenka, natlačenka in drugi izumi kremenitega moštva te postavljajo na laž.
Ko je nekje zaukazano, da se uporablja slovenski jezik, se ve, kaj to je. Obstajajo neka pravila.
Šur vendar pa jaz govorim o svobodi uporabe prostih informacij, katerih tipični predstavnik so ravno jeziki, in Brane, nobenih omejitev ni, v miru jih lahko spreminjaš, se pa moraš zavedati, da te potem morda ne bodo vsi razumeli.
[Primerjava s programsko opremo bi bilo, recimo, spreminjanje GUI-ja v nekem programu, pri GNU GPL imaš omejitve kako lahko potem posluješ s svojo lastno kodo; pri uporabi prostih informacij le teh ni, nihče me ne more tožiti če, recimo, uporabim izraz natlačenka.]
Jih ni, uporabljaš jo lahko po želji, tudi za komercialne projekte pa s tem ne postaneš dolžan avtorjem slovenskega jezika nič.
Ni res. V domačih medijih moraš uprabljat slovenščino v oglasih in AFAIK tudi v člankih. So izjeme, seveda.
Tlačenka, natlačenka in drugi izumi kremenitega moštva te postavljajo na laž.
V čem pa ?
Šur vendar pa jaz govorim o svobodi uporabe prostih informacij, katerih tipični predstavnik so ravno jeziki,
Ne, ti si hotel podati primer nečesa, kar za razliko od odprte kode ni nikakor omejeno ali zaprto.
in Brane, nobenih omejitev ni, v miru jih lahko spreminjaš, se pa moraš zavedati, da te potem morda ne bodo vsi razumeli.
Kot že rečeno, to ni res. Poglejmo si recimo samo uradne jezike pri nas. Slovenščina je recimo taka. Tu že ni prostora za prosto spreminjanje. Ve se, kaj je mišljeno s tem.
[Primerjava s programsko opremo bi bilo, recimo, spreminjanje GUI-ja v nekem programu, pri GNU GPL imaš omejitve kako lahko potem posluješ s svojo lastno kodo; pri uporabi prostih informacij le teh ni, nihče me ne more tožiti če, recimo, uporabim izraz natlačenka.
Primerjaš jabolka z obroči košarkaških košev, pravzaprav nek njihov levi parameter, kot je recimo okroglost in stokaš kako so lahko jabolka okrogla iz večih perspektiv, kooš pa samo iz ene...
moje sožalje embedded devsom 