Nobelova nagrada za ekonomijo 2010

Sicer pa, letošnji nagrajenci res niso neke perle, kot ugotavljajo tukaj: The Nobel Economics Winning Trio Deconstructed

Najzabavnejši odlomek:
"Mortensen... ... studies frictional unemployment. This is like studying half time in a basketball game. Yeah, it exists, but it is a pretty simple concept that doesn't tell you much about the game. Frictional unemployment simply means that if someone loses a job, it takes them time to find another job."

ABX je 12. okt 2010 ob 23:15 izjavil:

Če delaš 16 ur in spiš 8, ti časovno ni mogoče.

Kateri del stavka "vsak naj sam odloči koliko bo delal in koliko počival" ti ni jasen?

Več časa na razpolago, več časa za zapravljat denar.

Točno. Sam ga moraš tudi zaslužit. Razen če te financira kdo drug (i tata bi, sine)...

Komu ga naj vzame?

username je 12. okt 2010 ob 23:13 izjavil:

Če želiš da ekonomija dela je potrebno da delavci tudi zapravljajo. Če bojo delali 16 ur na dan, se bo denar samo kopičil na računu.

A to pa ne bi šlo, da bi vsak delal in zapravljal toliko kot se sam odloči?

Misliš na to, da bi se vsak sam odločil ali na to, da podjetje za delavca odloči koliko časa bo delal?

Če hoče nekdo delat 12 ur komot lahko. Prepovedi ni (kolikor vem).

AD 1. nelojalna konkurenca:
definiraj nelojalno konkurenco (ker si ponavadi pod tem pojmom vsak predstavlja nekaj drugega)

AD 2. dumping: kaj je narobe s tem?

AD 3. zloraba monopola: implicitno ta besedna zveza v tem kontekstu pomeni, da monopol ni nujno slab, le njegova zloraba. Si to mislil reči?

AD 4. dogovorna ekonomija : dogovorna ekonomija pomeni da je gospodarstvo v rokah države/oblasti, ekonomske odločitve pa se sprejemajo v krogu 'posvečenih', ki smejo te odločitve sprejemati.

Dogovarjanje med svobodnimi zasebnimi gospodarskimi subjekti, od katerih noben ni del državne oblasti oz. ima vpliv nanjo - ni dogovorna ekonomija.

pred kratkim so se Azicji dogovorili o fiksni ceni za LCD-je. Posledično ni bilo več truda za nižat cen na trgu.

Do tega imajo pravico.
Lahko bi se tudi odločili da nehajo delat LCDje. Noben jih ne more prisiliti.

In kazen Microsoftu, tako iz USA kot EU? Tudi to ti popolnoma štima?

Ne, ne štima mi. Ne bi smel dobit kazni.

username je 14. okt 2010 ob 10:00 izjavil:

pred kratkim so se Azicji dogovorili o fiksni ceni za LCD-je. Posledično ni bilo več truda za nižat cen na trgu.

Do tega imajo pravico.
Lahko bi se tudi odločili da nehajo delat LCDje. Noben jih ne more prisiliti.

In kazen Microsoftu, tako iz USA kot EU? Tudi to ti popolnoma štima?

Ne, ne štima mi. Ne bi smel dobit kazni.

Torej izkoriščanje monopolnega položaja na trgu za zatret konkurenco v samem štartu je popolnoma OK?
Kakšen je potem tvoj predlog za novo firmo ki želi pridet na trg? Glede na to da izdelkov ne bo uspela tržit v nobeni trgovini ki posluje z Intel?

ABX je 14. okt 2010 ob 12:19 izjavil:

Kako si lahko pameten če noben trgovec v mestu noče prodajat tvojih izdelkov?

Narediš svojo štacuno.
Prodajaš po internetu, po pošti, na domu (pa še manjši stroški so na te načine.)
Ponudiš trgovcem v drugih mestih.
...

Napačno razmišljaš, pri dogovoru cen se ne gre za izbijat konkurence, ampak za umetno povišat cene izdelka na trgu. V tem primeru so kupci tisti ki plačajo za ta dogovor.

Ampak vseeno to pomeni priložnost za konkurente, ki lahko vskočijo z nižjo ceno. :)

Sicer pa ima ponudnik IMO pravico zahtevat tako ceno kot jo hoče. Koliko bo pri tej ceni uspel prodati, je pa njegov problem.
Treba se je zavedat, da noben nima avtomatske pravice, da ima na voljo LCDje ali katerokoli drugo blago - odvisno od tega, ali tako robo sploh kdo želi proizvajat in ponujat v prodajo.

lurker je 14. okt 2010 ob 13:41 izjavil:

enako zdravilo predpisat proti državnim monopolom.

Eni res ne štekate pol p**de mrzle vode...

Govorimo o svobodnem nereguliranem trgu, kjer eni vidijo nevarnost da bi takoj nastali sami grozni monopoli, če ne bo blagohotno vmes posegla Mati Država.
Državni monopoli pa že po definiciji pomenijo ravno to, da tam ni svobodnega nereguliranega trga, temveč da so nastali ravno zato, ker je Mati Država nekaj prčkala, kjer ne bi bilo treba.
Pa kdo je tu nor, no?

Eni res ne štekate pol p**de mrzle vode...

Lahko dam tole v svoj podpis?

:|

username je 14. okt 2010 ob 14:45 izjavil:

Konkurenca lahko že pride, vendar dokler ni izdelkov na polici (kar ni možno ker trgovci ne bojo prodajali drugih izdelkov)

? Odkod ti vlečeš to, da "trgovci ne bojo prodajali drugih izdelkov"? Zakaj jih pa ne bi?

Kazen Intelu je med drugim bila tudi zaradi tega. Denarne nagrade in dodatni popusti za trgovce ki ne prodajajo AMD izdelkov.
*Ti seveda se ne strinjaš z kaznijo in zagovarjaš takšno početje.

Glede dumpinga:
Ne trollaj.

username je 14. okt 2010 ob 09:21 izjavil:

AD 1. nelojalna konkurenca:
definiraj nelojalno konkurenco (ker si ponavadi pod tem pojmom vsak predstavlja nekaj drugega)

AD 2. dumping: kaj je narobe s tem?

AD 3. zloraba monopola: implicitno ta besedna zveza v tem kontekstu pomeni, da monopol ni nujno slab, le njegova zloraba. Si to mislil reči?

AD 4. dogovorna ekonomija : dogovorna ekonomija pomeni da je gospodarstvo v rokah države/oblasti, ekonomske odločitve pa se sprejemajo v krogu 'posvečenih', ki smejo te odločitve sprejemati.

Dogovarjanje med svobodnimi zasebnimi gospodarskimi subjekti, od katerih noben ni del državne oblasti oz. ima vpliv nanjo - ni dogovorna ekonomija.

Ne bom ti dajal definicij, dal pa ti bom primere:
1. Daš povpraševanje za priklop neta na Siol, Amis in T-2 - hočeš priklop po telefonski parici. Amis in T-2 dasta povpraševanje na Telekom in dobita odgovor da ni tehničnih možnosti. Siol pa ima tehnične možnosti - ker je v lasti Telekoma. Posledično ti Siol prodaje 1M net za 26€, Amis pa bi ti priključil 4M net za 19€. Ampak ker Telekom forsira svoj Siol, uničuje konkurenco.
Zadeva se je začela urejati po ukrepih APEKa.

2. Dumping: na trg hočeš prodreti s svojim izdelkom, ki je cenovno precej ugodnejši od konkurenčnih (tistih iz točke 4). Veš, da imaš z izdelkom recimo 10€ materialnih stroškov + delo + tvoj zaslužek je prodajna cena 30€. Ker gre konkurenci tvoja dejavnost v nos, zniža prodajno ceno svojih izdelkov na 9€. Povsem jasno je, da propadeš v najkrajšem času, oni pa tisti trenutek dvignejo ceno nazaj na 40€

3. Telekom dolgo ni dal svojih paric drugim ponudnikom neta in je bil edini ponudnik ADSL, držal ceno v nebesih in pogojeval priklop z nakupom ISDN. Tudi to je urejal Apek.
Žal ne poznam monopola, ki ne bi bil zlorabljen.

4. Kakšni dve leti nazaj so vsi naši ponudniki električne energije skupaj dogovorno dvignili ceno elektrike. Prvi pravi konkurent se je pojavil lani - Gen-I, ostala elektro podjetje pa pod pritiski javnosi in države šele sedaj in z muko vračajo tisto za kar so nas takrat oropali.

A je res TO svet, ki si ga želiš - prosto delovanje gospodarskih družb brez regulacije???

Nelojalna konkurenca, dumping in zloraba monopola so lepi primeri kako se nereguliran trg sam od sebe zregulira do enega vsemogocnega pravnega osebka (vsi drugi v tem procesu izginejo). S tem tud trg izgine (in ni vec vazno a je reguliran ali ne, ker je nekdo (in to en sam) lastnik vsega, proizvajalec vsega in prodajalec vsega. To je edini mozni outcome povsem svobodnega trga, sam dovolj casa mors pustit da zadeva laufa. Za posamezne panoge smo bli precej blizu take situacije (oz. smo jo cist lepo imeli) in smo lahko bli prica ustavitvi razvoja in visanju cen v visave.

Kapitalizem je s svojim free-marketom same se en od -izmov ki precej ocitno ne delujejo in ga bo treba cimprej zamenat za kej drugega (ne, ne vem kaj bi bla zamenjava; zacasno bo delno reguliran trg cist vredu zadeva).

Pride dumping
Predatory pricing @ Wikipedia

Kje sem jaz izjavil da vsaka regulacija iz strani države je pravilna odločitev?

Link prosim.

V družbi je treba ohranjati ravnovesje.

Ni res, družba mora biti dinamična. 'Družba v ravnovesju' bi za vedno ostala na ravni kamene dobe, v najboljšem primeru. Za ilustracijo pojdi gledat kaka zakotna plemena na Papui Novi Gvineji.

Zakaj ne-reguliran trg ni dober. Zato, ker trg ni nekaj neodvisnega in svobodnega.

Pomembna je neodvisnost in svoboda vsakega posameznika. Trg ali družba, kjer je vsakomur to zagotovljeno, je (bi bila) svobodna.

Korporacije pa so izvodilo individualizma. Zato je regulacija s strani države smiselna, če je njen namen ohranjanje ravnovesja v družbi.

No, tukaj smo pri središču celotnega problema.
Prvi tvoj stavek drži.
S tvojo premiso (sicer rahlo implicitna in zakrita, pa ne preveč dobro), da je individualizem slab, pa se absolutno na strinjam.
Individalizem je lahko samo drug izraz za prej omenjeno 'neodvisnost in svobodo vsakega posameznika'.
To, kar zagovarjate eni (premnogi) in kar si trenutno izrazil kot neko kobajagi 'družbo v ravnovesju' pa je le še en izraz za omejevanje (kršenje!) svobode posameznika.

Res je, koproracije izvirajo iz individualizma. Vsaka velika firma ima na koncu lastnika - enega ali npr. množico delničarjev. ?Nečloveška korporacija' je navsezadnje nekaj, kar pride od določenih ljudi - posameznikov. Takih kot ti in jaz. Če omejuješ korporacijo/posegaš v njeno svobodo, posegaš v svobodo teh ljudi.

Kaj pa dela korporacija? Proizvaja nekaj, kar misli (upa), da bodo ljudje kupovali, ter to želi delati s profitom. V tem je konceptualno enaka malemu mizarju, ki tudi svoj biznis dela z namenom profita. Ko stranki zaračuna svojo robo/storitev, v računi niso samo stroški uporabljenega lesa in žebljev, ampak tudi cena njegovega dela. Če ne dobi profita, se mu ne splača s tem ukvarjati.
Delo korporacij pa je organiziranje ponudbe tistega, kar pač korporacija ponuja.

Korporacije so vedno bolje organizirane, kot pa potrošniki.

Korporacija ki ni organizirana, seveda poslovno propade. Kaj to sploh pišeš.
Potrošniki pa so v resnici strah in trepet korporacij. Od njihovih muh in razpoloženja (no, pa tudi kupne moči) je odvisna usoda vsake korporacije.

Trg pa ravno tako ni statičen. Trg se spreminja. Zato je včasih neka regulacija smiselna, v drugih časih pa ne.

Dobro je, če trg ni statičen.
Statičen trg je recimo trg pionirskih čepic v Severni Koreji.
Dober trg pa je dinamičen, od takega izvirajo prednosti za vse udeležence na njem, od tu se napaja razvoj in blaginja.
Pravilno ugotavljaš, da regulacija povzroči večjo statičnost trga. To pa je slabo, očitno.

Regulacija trga, o kateri govorimo, je regulacija, ki odpravi anomalije individualizma, ker svet v katerem živimo je skupinski.

Če je trg svoboden (in če je svobodna družba), to odpravi anomalije kolektivizma. Svet v katerem živimo, je sestavljen iz posameznikov. In vsak med njimi bi moral ibiti upravičen da uživa svobodo.

Ja, hkrati jih je strah, da bi bili sami svobodni in da bi bil kdo drug svoboden.
Osredotočajo pa se na omejevanje svobode drugemu - ker če Drugi postane svoboden, s tem boleče postane vidnejša nesvoboda prvih. Magari bila prostovoljna, kar večinoma je.

Je bil kršen zakon? Je? F*ck *ff in denar nazaj.

Ne, ni OK.

Še manj OK je pa državno ignoriranje pravne države. Ker ko država začne ignorirat sodstvo je konec države in komunizem je sploh rad ignoriral sodstvo, kadar se mu to ni dopadlo in ga zlorabljal v lastne interese.

Tvoje pljuvanjhe po Pezdirju, ki hoče le, da se enkrat za spremembo upošteva odločitev pristojih organov, je PODLO in čista svinjarija. Če se ti ne dopade zakon, glasuj za tiste, ki obljubljajo njegove spremembe, ne pa da pljuvaš po ljudjeh, ki hočejo le že izrečeno pravico.

Nimaš treh čistih, kaj je pravna država.

username je 16. okt 2010 ob 00:04 izjavil:

V družbi je treba ohranjati ravnovesje.

Ni res, družba mora biti dinamična. 'Družba v ravnovesju' bi za vedno ostala na ravni kamene dobe, v najboljšem primeru. Za ilustracijo pojdi gledat kaka zakotna plemena na Papui Novi Gvineji.

Pijan človek je v neravnovesju in "dinamičen" pri vijuganju levo in desno. Trezen človek pa je v ravnovesju in v resnici dinamično hodi naprej, ker ga ne zanaša preveč levo-desno. Dinamika ni to, da si "dinamičen" levo-desno. Dinamika je to, da v ravnovesju hodiš naprej brez opotekanja.

Družba, ki je v ravnovesju je dinamična.

Ravnovesje in dinamika sta si v premo-sorazmerju. Če je manj ravnovesja je manj dinamike, če je večje ravnovesje je večja dinamika.

username je 16. okt 2010 ob 00:04 izjavil:

Zakaj ne-reguliran trg ni dober. Zato, ker trg ni nekaj neodvisnega in svobodnega.

Pomembna je neodvisnost in svoboda vsakega posameznika. Trg ali družba, kjer je vsakomur to zagotovljeno, je (bi bila) svobodna.

Svoboda posameznika je omejena s svobodo drugega posameznika. Popolne svobode NI. Je le utopija.

Če bi popolna svoboda posameznika zares obstajala in bila možna, potem ne bi bilo mogoče kršiti človekove pravice. Svoboda posameznika ne pomeni, da lahko z drugim posameznikom dela kar hoče. Zato pa imamo pravo, ki z zakoni in pravili določajo ravnovesje v odnosih med posamezniki.

Tako ukinjanje suženjstva veleposestnik doživlja kot omejevanje njegove svobode do višjega dobička z zelo poceni delovno silo. Zdaj pa odgovori: je odprava suženjstva omejevanje svobode tistih, ki so si lastili sužnje ali uveljavljanja svobode tistim, ki so bili sužnji?

username je 16. okt 2010 ob 00:04 izjavil:

Korporacije pa so izvodilo individualizma. Zato je regulacija s strani države smiselna, če je njen namen ohranjanje ravnovesja v družbi.

No, tukaj smo pri središču celotnega problema.
Prvi tvoj stavek drži.
S tvojo premiso (sicer rahlo implicitna in zakrita, pa ne preveč dobro), da je individualizem slab, pa se absolutno na strinjam.
Individalizem je lahko samo drug izraz za prej omenjeno 'neodvisnost in svobodo vsakega posameznika'.
To, kar zagovarjate eni (premnogi) in kar si trenutno izrazil kot neko kobajagi 'družbo v ravnovesju' pa je le še en izraz za omejevanje (kršenje!) svobode posameznika.

Res je, koproracije izvirajo iz individualizma. Vsaka velika firma ima na koncu lastnika - enega ali npr. množico delničarjev. ?Nečloveška korporacija' je navsezadnje nekaj, kar pride od določenih ljudi - posameznikov. Takih kot ti in jaz. Če omejuješ korporacijo/posegaš v njeno svobodo, posegaš v svobodo teh ljudi.

Kaj pa dela korporacija? Proizvaja nekaj, kar misli (upa), da bodo ljudje kupovali, ter to želi delati s profitom. V tem je konceptualno enaka malemu mizarju, ki tudi svoj biznis dela z namenom profita. Ko stranki zaračuna svojo robo/storitev, v računi niso samo stroški uporabljenega lesa in žebljev, ampak tudi cena njegovega dela. Če ne dobi profita, se mu ne splača s tem ukvarjati.
Delo korporacij pa je organiziranje ponudbe tistega, kar pač korporacija ponuja.

Napačno sklepaš, da sem impliciral, da je individualizem slab. Individualizem ni slab. Problem nastane v tem, da individualizem prevlada nad družbo. Poleg individualizma obstaja tudi družba. Družba pa je skupek individuumov. Zato individuum ne more prevladati nad drugimi individuumi. Temu rečemo diktatorstvo, prevlada, totalitarizem, ekskluzivnost, samovolja, kraja, kriminal...

Posameznik je svoboden do meje svobode drugega. Ključna beseda je meja. Svoboda individuuma ima svoje meje. To je preprost in logičen koncept.

Ko praviš, da sem si izmislil 'družbo v ravnovesju'... Če družba ni skupek individuumov, in jo vzamemo kot diktatorsko idejo podrejenosti enemu človeku, ki določa kaj se mora, potem o ravnovesju v družbi ni mogoče govoriti. Ker pa individualizem priznam, posledično nastane koncept 'družba v ravnovesju'. Ta koncept izhaja iz priznanja individualne svobode.

Namen omejevanja svobode posameznika ni v apriori omejevanju, ampak v omejevanju, da ne prestopi mejo svobode drugega. To je bistvo regulacije. Zato obstaja deklaracija o človekovih pravicah, zato obstajajo zakoni, zato obstajajo pravilniki.

Tudi podjetja imajo svoja pravila za zaposlene in bi lahko obrnil kar si ti napisal: podjetje s svojimi regulativnimi prijemi omejuje svobodo zaposlenega. Zakaj pa? Ali ne priznavajo svobode posameznika, razen njihove lastne svobode?

Zato je koncept 'ravnovesje v družbi' nujen, če hočemo zagotoviti svobodo posameznika (ki ima svoje meje).

username je 16. okt 2010 ob 00:04 izjavil:

Korporacije so vedno bolje organizirane, kot pa potrošniki.

Korporacija ki ni organizirana, seveda poslovno propade. Kaj to sploh pišeš.
Potrošniki pa so v resnici strah in trepet korporacij. Od njihovih muh in razpoloženja (no, pa tudi kupne moči) je odvisna usoda vsake korporacije.

Če ne bi ta stavek iztrgal iz konteksta, potem se ne bi spraševal, zakaj to sploh pišem.

Bom še enkrat napisal ta stavek, ampak tokrat v kontekstu:
Zato je regulacija s strani države smiselna, če je njen namen ohranjanje ravnovesja v družbi. Korporacije so vedno bolje organizirane, kot pa potrošniki. In tu na pomoč vskoči država (ki je izvodilo demokracije).

Zdaj ko se stavek bere v kontekstu, je bolj razumljivo zakaj sem to napisal. Torej: potrošnikom na pomoč priskoči država (ki je izvoljena s strani le-teh) pri organiziranju uveljavljanja njihovih pravic. Saj zato plačujemo davke in volimo predstavnike, da ohranjajo ravnovesje znotraj družbe.

username je 16. okt 2010 ob 00:04 izjavil:

Trg pa ravno tako ni statičen. Trg se spreminja. Zato je včasih neka regulacija smiselna, v drugih časih pa ne.

Dobro je, če trg ni statičen.
Statičen trg je recimo trg pionirskih čepic v Severni Koreji.
Dober trg pa je dinamičen, od takega izvirajo prednosti za vse udeležence na njem, od tu se napaja razvoj in blaginja.
Pravilno ugotavljaš, da regulacija povzroči večjo statičnost trga. To pa je slabo, očitno.

Napačno sklepaš, da "ugotavljam", da regulacija povzroča večjo statičnost trga. Ravno obratno.

O dinamiki sem že pisal zgoraj in sem zaključil, da je pri večjem ravnovesju posledična večja dinamika. Trg regulira tisti, ki ga kontrolira. Trg se ne regulira sam. To je utopičen in precej ideološki koncept, ki ni realen.
Če korporacija kontrolira trg, potem ga regulira. Ampak enostransko v svojo korist, ker je izvodilo individualizma. To pa povzroča neravnovesje (špekulacije, neupravičeno dvigovanje cen itd...). Zato mora država (ki je izvodilo demokracije) so-regulirat trg, da je le-ta v ravnovesju med korporacijami in potrošniki, torej posledično nastane bolj dinamičen trg.

username je 16. okt 2010 ob 00:04 izjavil:

Regulacija trga, o kateri govorimo, je regulacija, ki odpravi anomalije individualizma, ker svet v katerem živimo je skupinski.

Če je trg svoboden (in če je svobodna družba), to odpravi anomalije kolektivizma. Svet v katerem živimo, je sestavljen iz posameznikov. In vsak med njimi bi moral ibiti upravičen da uživa svobodo.

Nobeden individuum ni ločen od drugega individuuma. Zato je naravno, da nastane družba (skupina individuumov). Izvoren problem je v miselnosti, da smo med sabo ločeni. To ni res. Vse je med sabo povezano.
Družba je res skupek individuumov, ampak imajo njihove svobode mejo. Individualna svoboda se dotika individualne svobode drugega. Tako nastane meja. Kar pa privede do koncepta 'omejene individualne svobode'. Mejo je potrebno uravnovesiti. To pa dosežemo z reguliranjem dejanj posameznikov, ki gredo čez mejo drugega. Vsak posameznik ima pravico do svoje individualne svobode, ampak ne sme iti čez mejo svobode drugega. Zato deklaracije, zakoni, pravila in regulacije.

Trg ni svoboden v smislu, da se sam regulira. Trg regulira tisti, ki ga obvladuje. To so ponavadi korporacije. Reče se, da je trg svoboden takrat, ko ga regulirajo korporacije in da ni svoboden, ko ga regulira država. To je skregano z logiko. Trg je vedno reguliran s strani nekoga.

Ker pa so korporacije (ki so izvodilo individualizma) bolje organizirane od potrošnikov, imajo primat nad trgom, ki ga t.i. "svobodno" regulirajo. To pa na žalost privede do gospodarskega neravnovesja (ki smo mu priča). Zato je potrebno gospodarstvo uravnovesiti z regulacijo s strani države (ki je izvodilo demokracije - čeprav nepopolno, ker izvoljeni posamezniki prevečkrat delujejo v korist individualnih institucij in ne družbe).

Zato se moramo boriti za večjo demokracijo. To pa dosežemo le, ko postanemo aktivni udeleženci politike. Pomanjkanje demokracije (premalo aktivnih državljanov) je znak, da je v taki državi preveč idiotov.