Slo-Tech - V četrtek so podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, ki se še vedno imenujejo nagrade, ob katerih se najprej nasmejimo, nato pa zamislimo. Podeljujejo jih za povsem resne znanstvene dosežke, ki pa so vendarle zabavni zaradi svoje tematike. Letošnja prireditev je potekala v Zürichu, potem ko je v prvih 35 letih brez izjeme gostovala v Bostonu. A svet se je spremenil, zlasti ameriški odnos do znanosti in tujcev.

Letošnji nagrajenci so:

• za biomehaniko Matilda Brindle, Catherine Talbot in Stuart West (Velika Britanija, ZDA) za natančnejšo opredelitev poljubljanja pri mravljah, pticah, polarnih medvedih in ljudeh;


• za ekonomijo Paul Piff, Daniel Stancato, Stéphane Côté, Rodolfo Mendoza-Denton in Dacher Keltner (ZDA, Mehika, Kanada) za dokaze, da pripadniki višjih družbenih slojev pogosteje jemljejo sladkarije, namenjene otrokom, in se vedejo neetično;


• za kemijo Sanchari Banerjee, Nathan Coussens, François-Xavier Gallat, Nitish Sathyanarayanan, Jandhyam Srikanth, Koichiro Yagi, James Gray, Stephen Tobe, Barbara Stay, Leonard Chavas in Subramanian Ramaswamy (Indija, Francija, Japonska, ZDA) za odkritje, da mlečne beljakovine živorodnih ščurkov vsebujejo trikrat toliko energije kot beljakovine kravjega mleka;


• za medicino pokojni...

Slo-Tech - Včeraj so razglasili prejemnike že 33. Ig Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1991. Namenjene so za najzanimivejše znanstvene dosežke, ki sprva nasmejijo, a se v ozadju skriva povsem resna znanost. Čeprav gre za parodijo na Nobelove nagrade (na kar namiguje že ime), je prireditev resna, nagrajenci pa so izpostavitve dosežkov načeloma veseli. Letošnjih deset nagrad prejmejo:

• za kemijo in geologijo Jan Zalasiewicz (Poljska, ZDA), ki je pojasnil, zakaj znanstveniki radi ližejo kamne;
• za književnost Chris Moulin, Nicole Bell, Merita Turunen, Arina Baharin in Akira O’Connor (Francija, Združeno kraljestvo, Malezija, Finska) za raziskave občutij, ki se pojavijo ob ponavljanju besede do onemoglosti;
• za strojništvo Te Faye Yap, Zhen Liu, Anoop Rajappan, Trevor Shimokusu in Daniel Preston (Indija, Kitajska, Malezija, ZDA) za oživitev mrtvih pajkov kot orodja za prijemanje;
• za javno zdravje Seung-min Park (Južna Koreja, ZDA) za izum stanfordskega stranišča, ki z več metodami hitro analizira snovi, ki jih izločajo ljudje;
• za komunikologijo María José Torres-Prioris, Diana López-Barroso, Estela Càmara, Sol Fittipaldi, Lucas Sedeño, Agustín Ibáñez, Marcelo Berthier, in Adolfo García (Argentina, Španija, Kolumbija, Čile, Kitajska, ZDA)...

Slo-Tech - V četrtek ponoči so podelili že 32. Ig Nobelove nagrade, ki vsako leto razglasijo kot pozitivno parodijo pravih Nobelovih nagrad. Namenjene so popolnoma resnim znanstvenim dosežkom, ki pa spričo svoje tematike bralce vendarle najprej nasmejijo, šele nato jih vzpodbudijo k razmišljanju. Že tretjič zapovrstjo je bila svečana slovesnost zgolj spletna, kar je ostanek še vedno aktualne epidemije. Kljub temu je prireditev pomagalo povezovati osem dobitnikov Nobelovih nagrad v prejšnjih letih, prejemniki letošnjih Ig Nobelovih nagrad pa so bili vidno navdušeni nad priznanjem. Letošnji nagrajenci so:

• za aplikativno kardiologijo Eliska Prochazkova, Elio Sjak-Shie, Friederike Behrens, Daniel Lindh in Mariska Kret (Češka, Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Aruba) za ugotovitev, da se srčni utripi sinhronizirajo, ko se potencialni partnerji prvikrat srečajo in začutijo obojestransko privlačnost;
• za književnost Eric Martínez, Francis Mollica in Edward Gibson (Kanada, ZDA, Velika Britanija, Avstralija) za dokaz, da so pravna besedila težko razumljiva zaradi slabe ravni jezika in ne terminologije;
• za biologijo Solimary García-Hernández in Glauco Machado (Kolumbija, Brazilija) za raziskave, kako zaprtost vpliva na parjenje škorpijonov;
• za...

Slo-Tech - Podelili so že 31. Ig Nobelove nagrade, ki jih kot pozitivno parodijo na Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1991. Nagrade podelijo za resne znanstvene dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, nato pa jih pripravijo do razmišljanja. Tudi sama prireditev je primerno norčava, saj na primer vsebuje predavanja 24/7, na katerih prejemniki svoje delo predstavijo dvakrat: enkrat v 24 sekundah in drugič v sedmih besedah. Letošnja prireditev je zaradi epidemije potekala prek spleta, nagrajenci pa zato niso nič manj zanimivi.

Letošnji prejemniki nagrad so:

• za biologijo Susanne Schötz (Švedska) za raziskave različnih vrst zvokov in oglašanja, ki jih oddajajo domače mačke;
• za ekologijo Leila Satari, Alba Guillén, Àngela Vidal-Verdú in Manuel Porcar (Španija, Iran) za genetsko analizo bakterij v odsluženi žvečilnih gumijih, ki so prilepljeni na pločnike v različnih državah;
• za kemijo Jörg Wicker, Nicolas Krauter, Bettina Derstroff, Christof Stönner, Efstratios Bourtsoukidis, Achim Edtbauer, Jochen...

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Slo-Tech - Včeraj so na Harvardu podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, kakor se imenuje šaljiva različica Nobelovih nagrad. Toda ne razumite besede šaljiva narobe, saj gre za povsem resne in znanstveno podprte raziskave, ki pa nas zaradi svoje tematike najprej nasmejijo, šele potem začnemo o njih razmišljati. Vsako leto jih podeljujejo v Annals of Improbable Research, kjer se svojega posla lotijo zelo resno. Nagrajenci imajo ob podelitvi 60 sekund časa, da delo predstavijo, potem pa jih z odra izžvižga osemletna deklica. In da, Nobelove Ig nagrade izročajo pravi Nobelovi nagrajenci - zgodilo se je že celo, da je kdo prejel obe (seveda ne istega leta).

Letošnjih zmagovalnih odkritij je kot vsako leto deset, prihajajo pa iz najrazličnejših kategorij:

• za medicino za...