Slo-Tech - Pred tednom dni smo pisali, da letošnji El Niño dosega rekorde, kar se je odtlej le še potrdilo. Ameriški raziskovalci so z analizo koral na Galapagosu in modeliranjem ugotovili, da tako močnega El Niña v zadnjih tisoč letih še ni bilo. O raziskavi poročajo v reviji Science.

Južna oscilacija, ki jo sestavljata El Niño in La Niña, ni nič novega in poteka že tisočletja. V toplem obdobju (El Niño) dootok tople vode iz zahodnega Pacifika proti vzhodu namoči obale Južne Amerike in posuši Avstralijo, nekoliko šibkeje pa vpliva na vreme na pretežnem delu planeta. Tudi variacija v njegovi jakosti niso nič novega: pojav se ponavlja vsakih nekaj let, a ni vedno enako močan. Razburkanim desetletjem sledijo obdobja šibkejših oscilacij in obratno. Ključno vprašanje pa je, kako podnebne spremembe vplivajo nanje.

Raziskave na koralah na Galapagosu so zelo priročne, ker so otoki praktično na ekvatorju. Ko korale rastejo, gradijo skelet iz kalcijevega karbonata s primesmi stroncija, ki ga je v...

Slo-Tech - El Niño upravičuje napovedi, da bo šlo za eno najmočnejših ponovitev tega rednega vremenskega pojava. Klimatolog James Hansen s Columbie je ocenil, da je že v svoji zgodnji fazi presegel vse ostale ponovitve pojava, ki smo jih doslej izmerili.

Eden izmed kazalnikov je toplotna anomalija v zgornjih 300 metrih Pacifika ob ekvatorju. Izjemno močne ponovitve imenujemo Super El Niño, kot je bil denimo v sezoni 1997-1998. Tokratni pojav je tedanje vrednosti že presegel. Povezani kazalnik je tudi Niño3.4, ki opisuje površinsko temperaturo Pacifika na velikem področju, ki ga omejujeta vzporednika 5° severno in 5° južno ter poldnevnika 120° in 170° zahodno. Po tem merilu je tokratni El Niño blizu tistega iz leta 1997-1998, ni pa ga še presegel, a zanesljive podatke bomo imeli šele čez nekaj mesecev, saj se običajno primerjajo drseča povprečja. Tokratni El Niño namreč še ni dosegel vrhunca.

El Niño je periodični podnebni pojav, ki se običajno pojavi na dve do sedem let. Odrazi se predvsem...

Slo-Tech - Za nami je najtoplejši dan, odkar potekajo sistematične meritve vremena. V ponedeljek je bila povprečna temperatura na planetu prvikrat višja od 17 °C, s čimer je bil presežen rekord vse od 19. stoletja. Hkrati je bil minuli junij najtoplejši junij v zgodovini meritev.

Globalne temperature sicer v povprečju rastejo, dogajanje vsako leto pa je odvisno od pojava El Niño. Letos je ta pojav spet aktiven, kar pomeni, da bodo temperature v globalnem povprečju višje. Tudi doslej najtoplejše leto 2016 se je namreč zgodilo, ko je bil El Niño na višku.

V ponedeljek je bila povprečna globalna temperatura 17,01 °C, s čimer smo podrli rekord 16,92 °C doslej. Tega so izmerili 24. julija 2016 in tudi 14. avgusta 2016. Pojav El Niño povzroči segrevanje zgornji slojev vode v vzhodnem delu Pacifika, kar vpliva na vremenske razmere v tistem delu sveta in tudi globalno. Pojav je periodičen in se ponovi vsakih nekaj let, a se perioda spreminja.

Globalno temperaturo lahko sorazmerno natančno določimo...

Slo-Tech - Preteklo leto je bilo najtoplejše leto v zgodovini organiziranih meritev temperature površja Zemlje, torej od leta 1880 dalje. Že letos pa utegnemo ta rekord podreti, saj je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev, leto 2015 pa bo toplejše od lanskega, če se bo trenutni trend nadaljeval.

Povprečna temperatura na Zemlji je bila julija 16,61 °C, kar je 0,08 stopinje več kot doslej rekordnega julija 1998, so sporočili iz ameriške oceanografske in podnebne agencija (NOAA). Slaba desetinka stopinje se sliši malo, a je za celomesečno povprečje na celem planetu statistično pomemben porast. Tudi NASA in japonska meteorološka agencija sta potrdili, da je bil zadnji julij najtoplejši mesec v zadnjih sto letih.

Prav tako smo na...

Science Blog - Ameriška oceanografska in podnebna agencija (NOAA) je z analizo meritev temperatur Zemljinega površja in upoštevanjem novih, pravilnejših popravkov za kompenzacijo različnih zgodovinskih načinov meritev ugotovila, da se v zadnjih dveh desetletjih hitrost globalnega segrevanja ni zmanjšala. Povprečna temperatura površja se še vedno povečuje za približno 0,1 stopinje na desetletje, s čimer so demantirali navedbe Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2013. O ugotovitvah pišejo v članku v Science.

Glavni problem določanja kakršnihkoli trendov je pridobiti verodostojne podatke o temperaturi na Zemlji, ki odsevajo resnično povprečje. Zemlja je velika - njena...

Slo-Tech - Pretopla zima v Evropi je prikladen povod za gostilniške debate o segrevanju ozračja, a za resno razpravo potrebujemo objektivne podatke s celotnega površja. NASA in ameriška oceanografska in podnebna agencija (NOAA) sta objavili podatke o povprečni temperaturi na Zemlji v letu 2013, ki ga uvrščajo med najtoplejša leta v merjeni zgodovini.

NASA je izmerila, da je bilo leto 2013 sedmo najtoplejše leto od začetka merjenja leta 1880. Povprečna temperatura ozračja pri tleh je bila lani 14,6 °C, kar je za 0,6 °C višje od dolgoletnega povprečja (1951-1980). Od leta 1880 je povprečna temperatura zrasla za 0,8 °C, dodajajo. Spremembe so seveda precej regionalno pogojene. Na primer v ZDA je bilo minulo leto šele 42. najtoplejše leto in v...