Slo-Tech - Naravoslovni komplet Nobelovih nagrad tudi letos zaključuje kemija, kjer so včeraj razglasili tri prejemnike. Prestižno nagrado prejmejo japonski kemik Susumu Kitagawa z Univerze v Kyotu, britanski kemik Richard Robson z Univerze v Melbournu in pakistanski kemik Omar Yaghi z Berkeleyja za odkritje kovinskih organskih poroznih materialov (metal organic frameworks, MOF). Ti materiali imajo zelo veliko specifično površino glede na svojo maso, zato so pripravi za absorpcijo vlage ali ogljikovega dioksida iz zraka, odstranjevanje onesnažil iz vode, shranjevanje vodika in podobno.

Richard Robson je pri poučevanju uporabljal vsem dobro znane lesene modele atomov in molekul, ki imajo odvisno od elementa zvrtane luknjice za tvorbo vezi na točno določeni mestih. Ogljikovi atomi imajo štiri, ki so razporejene tetraedrično, dušikovi imajo tri v piramidalni razporeditvi, kisik ima dve pod kotom in podobno. Tako se povezujejo atomi, Robson pa je pomislil, ali bi lahko na enak način centralni...

Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo ameriška kemičarka Carolyn Bertozzi, danski kemik Morten Meldal in ameriški kemik Barry Sharpless za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije, so petnajst pred dvanajsto sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti v Stockholmu. Sharpless je s tem prejel že svojo drugo Nobelovo nagrado za kemijo, s čimer se je pridružil Johnu Bardeenu, Marie Sklodowski Curie, Linusu Paulingu in Fredericku Sangerju. Letošnji nagrajenci so iznašli oziroma nadgradili novo vejo kemije, ki jo je prav Sharpless leta 1998 prvikrat poimenoval klik kemija.

Od začetkov organske kemije, ko je Friedrich Wöhler leta 1828 amonijev cianat spremenil v sečnino in prvi pokazal, da za tvorbo organskih spojin ne potrebujemo skrivnostne življenjske sile, temveč zadostujejo kemične reakcije, si kemiki prizadevajo sintetizirati raznovrstne organske spojine. Pri tem se često zgledujejo po naravnih sinteznih poteh, ki jih je evolucija izbrusila do visokih selektivnosti...

Slo-Tech - Kraljeva švedska akademija znanosti je danes razglasila letošnja prejemnika Nobelove nagrade za kemijo. Za prelomno delo na razvoju asimetrične organokatalize bosta decembra v Stockholm potovala nemški kemik Benjamin List in britanski kemik David W.C. MacMillan. Približno milijon evrov nagrade si bosta razdelila za odkritja, ki so tlakovala pot novi vrsti sinteze molekul.

Ob današnjem razvoju kemije smo skorajda pozabili, da današnja samoumevnost sinteze kakršnihkoli molekul predstavlja izjemno orodje, ki ga v zgodovini še nismo imeli. Narava pa je bila problem rešila že pred milijoni let, ko je izumila encime. To so zelo velike molekule v živih bitjih, ki katalizirajo kemijske reakcije. V vsakem živem bitju mora nastati na milijone točno določenih molekul, zato so potrebni encimi. Ti poskrbijo, da se reaktanti hitro in selektivno pretvorijo v želene spojine. Ko so raziskovalci prvikrat odkrili encime, so se njihovi kompleksnosti in učinkovitosti lahko le čudili. V našem arzenalu...

Nature - Raziskovalci z Univerze Brown so prvi sintetizirali bor v obliki, ki je nadvse podobna ogljikovim fulerenom. Čeprav ne gre za prvi neogljikov fuleren, gre za najbolj soroden analog klasičnemu C₆₀.

Zgodba o C₆₀ je že dobro znana. Pred nekaj desetletji so bili prepričani, da obstaja zgolj dve alotropski modifikaciji ogljika - trden diamant in mazav grafit (pustimo vnemar eksotični heksagonalni diamant z asteroidov: lonsdaleit). Grafit je pri sobnih pogojih termodinamsko stabilnejši, a je hitrost pretvorbe tako počasna, da se dekletom ni treba bati, da bi njihovi prstani spremenili v grafit....

Slo-Tech - Izteklo leto je bilo v Sloveniji sicer v znamenju varčevanja in rezov (mimogrede, Rusija bo v letih 2013-2020 skoraj potrojila investicije v raziskave in razvoj), ki niso zaobšli visokošolskega sektorja in raziskovanja, a so slovenski znanstveniki kljub temu delali zelo uspešno. Zato si poglejmo, kaj so najvidnejši slovenski dosežki znanosti v preteklem letu in kaj se je med tem dogajalo na mednarodnem prostoru.

Največje slovenske znanstvene dosežke v letu 2012 so za RTV komentirali na Kemijskem inštitutu (KI), Institutu Jožef Štefan (IJS) in pristojnem ministrstvu (MIZKŠ). Med odmevnejše dosežke na KI štejejo odkritje gena DEPTOR, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji maščobnega tkiva in pri pojavu debelosti. S KI je...

BBC - Pred tremi leti smo pisali o dosežku IBM Züricha, kjer so uspeli slikati aromatsko molekulo pentacena z mikroskopom na atomsko silo. Čeprav lahko atome "gledamo" že več deset let z uporabo vrstičnega tunelskega mikroskopa in transmisijskega elektronskega mikroskopa, je molekule, ki so sicer večje, teže opazovati. Paradoks je posledica manjše stabilnosti molekul od atomov, ki se lahko pri agresivnem pristopu razletijo. Tehnika je do danes napredovala in vse vedno pogosteje uporabljala. Sedaj so jo znanstveniki z Univerze v Warwicku, IBM-u Zürich in Kraljevem kemijskem združenju pripravili najmanjše mogoče olimpijske kroge in jih posneli...