Slo-Tech - Trojna vez, ki jo tvorita dva atoma dušika, je ena najmočnejših znanih kemijskih vezi. Posledice so mnogotere, od neobstoja nevtralnih dušikovih alotropov, ki bi imeli več kot dva dušikova atoma, do energetske potratnosti proizvodnje amonijaka, ki omogoča proizvodnjo gnojil in nas dobesedno prehranjuje. Raziskovalci z Univerze Justusa Liebiga pa so prvi sintetizirali nevtralno molekulo, ki ima več kot dva dušikova atoma (in nobenega drugega). Heksadušik so predstavili v reviji Nature.

Izjemna stabilnost dušika N₂ je ena izmed gonilnih sil eksplozivov, ki so dušikove spojine in po detonaciji razpadejo (tudi) v dušik. Raziskovalci iz Giessna so C_2h-N₆ sintetizirali pri sobni temperaturi, nato pa so ga ujeli v argonovo matriko pri -263 °C. Reagirali so klor ali brom in srebrov azid, pri čemer je nastal novi dušikov alotrop. Da ima res šest atomov v molekuli, so potrdili s spektroskopskimi tehnikami.

Računske metode so v preteklosti napovedovale obstojnost različnih alotropov, ki bi...

Slo-Tech - V torek popoldne je pristaniški del Bejruta stresla ena najmočnejših nejedrskih eksplozij v zgodovini. Po uradnih podatkih je razneslo 2.750 ton amonijevega nitrata, ki je bil shranjen v skladišču, potem ko so ga pred sedmimi leti tja odnesli z zasežene ladje. Ocenjujejo, da je eksplozija po sproščeni energiji ustrezala 1-2 kilotonam TNT, kar je približno desetina sproščene energije v jedrski bombi Mali deček, ki so jo leta 1945 odvrgli na Hirošimo (15 kiloton).

V kilotonah TNT merimo sproščeno energijo pri eksplozijah. Ena kilotona TNT ustreza 4,18 TJ energije, kar je približno energija, ki jo Nuklearna elektrarna Krško proizvede v poldrugi uri. Čez palec lahko torej rečemo, da se je v Bejrutu v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot jo NEK proizvaja slabe tri ure. To pa ni malo, a tudi ni edini faktor, ki ga je treba upoštevati pri obravnavi eksplozij. To je namreč področje, s katerim se ukvarja kar svoja vrsta kemije. Dokončne ocene sproščene energije sicer še ni in...

Slo-Tech - Ogljik, ki bi ga zaradi nepregledne množice spojin, ki jih tvori s skoraj vsemi elementi v periodnem sistemu, lahko poimenovali tudi najdružabnejši element, ima odslej še eno obliko več. Raziskovalci iz IBM Researcha v Zürichu in oxfordske univerze so sintetizirali in analizirali novo, še neodkrito vrsto čistega ogljika. Pri temperaturi 5 K so uspeli ustvariti obroč iz samih ogljikovih atomov: C₁₈.

Trenutno poznamo štiri glavne oblike ogljika: grafit, diamant, amorfni ogljik in nanostrukture. Grafit in diamant ne potrebujeta posebne razlage, amorfni ogljik so koks in podobno, nanostrukture pa so na primer dobro definirani fulereni, ogljikove nanocevke. Poznamo še nekaj eksotike, denimo heksagonalni diamant, karbine, steklast...

Slo-Tech - Tretji dan razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad je tradicionalno posvečen kemiji. Danes smo tako izvedeli, da so letošnji nagrajenci na področju kemije švicarski biofizik Jacques Dubochet, ameriški biofizik Joachim Frank in škotski fizik Richard Henderson. Nagrado prejmejo za razvoj krioelektronske mikroskopije za določitev strukture biomolekul v raztopinah z visoko ločljivostjo. Letošnji nagrajenci so razvili metodo, s katero lahko danes opazujemo posamezne...

Nature - Raziskovalci z Univerze Brown so prvi sintetizirali bor v obliki, ki je nadvse podobna ogljikovim fulerenom. Čeprav ne gre za prvi neogljikov fuleren, gre za najbolj soroden analog klasičnemu C₆₀.

Zgodba o C₆₀ je že dobro znana. Pred nekaj desetletji so bili prepričani, da obstaja zgolj dve alotropski modifikaciji ogljika - trden diamant in mazav grafit (pustimo vnemar eksotični heksagonalni diamant z asteroidov: lonsdaleit). Grafit je pri sobnih pogojih termodinamsko stabilnejši, a je hitrost pretvorbe tako počasna, da se dekletom ni treba bati, da bi njihovi prstani spremenili v grafit....

BBC - Pred tremi leti smo pisali o dosežku IBM Züricha, kjer so uspeli slikati aromatsko molekulo pentacena z mikroskopom na atomsko silo. Čeprav lahko atome "gledamo" že več deset let z uporabo vrstičnega tunelskega mikroskopa in transmisijskega elektronskega mikroskopa, je molekule, ki so sicer večje, teže opazovati. Paradoks je posledica manjše stabilnosti molekul od atomov, ki se lahko pri agresivnem pristopu razletijo. Tehnika je do danes napredovala in vse vedno pogosteje uporabljala. Sedaj so jo znanstveniki z Univerze v Warwicku, IBM-u Zürich in Kraljevem kemijskem združenju pripravili najmanjše mogoče olimpijske kroge in jih posneli...