Slo-Tech - Osebni podatki posameznikov so na internetu precej vredni, številna podjetja so iz tega naredile dobičkonosne poslovne modele. Trg osebnih podatkov je vreden okrog štiri milijarde dolarjev, v prihodnjem desetletju pa se bo podeseteril, ocenjuje PWC. V Braziliji pa želi država to urediti sistemsko, da bi dobili tudi lastniki teh osebnih podatkov nekaj v zameno. Državno podjetje Dataprev bo v sodelovanju s kalifornijskim DrumWave posameznikov omogočilo, da za deljenje osebnih podatkov prejmejo nekaj denarja, saj jih bodo lahko prodali.

Ustvarili bodo digitalno denarnico dWallet, v katero se bodo nalagali osebni podatki, ki jih uporabniki s svojo uporabo interneta in digitalnih storitev ustvarjajo. Lastnik podatkov bo nato lahko sprejel ponudbo in svoje podatke prodal, v denarnico pa bo prejel kupnino. Predsednik Datapreva Rodrigo Assumpção je dejal, da želijo s to iniciativo postaviti nove temelje za nov model lastništva osebnih podatkov, ki je finančno vključujoč in digitalno...

Slo-Tech - Koronska kriza nas je vse prisilila v več spletnega poslovanja. Zdaj traja že skoraj dve leti, tako da smo se že dodobra naučili in navadili delati od doma, nakupovati prek interneta, sodelovanja prek video klicev, poslušanja koncertov prek interneta in vse ostale moderne načine dela in življenja.

Ta hiter preskok iz analognega v digitalno življenje je seveda, poleg prilagajanja življenjskih navad posameznikov, zahteval investicije v novo opremo in storitve.

Vse aktivnosti pa kljub vsemu ne potekajo v celoti prek interneta. Predvsem storitve so takšno področje, kjer stranka obišče ponudnika, da pri njem opravi, ker ima opraviti. Med te spadajo tudi upravne enote, ki danes nastopajo v vlogi glavnega junaka zgodbe.

Upravne enote so lokalne izpostave izvršilne veje oblasti. Osebni dokumenti, gradbena dovoljenja, registracije društev, dovoljenja za bivanje, vozniške, prometne, kmetijske zadeve, poroke, ločitve, overitve ... vse se dobi na upravni enoti.

Zaradi korone je bilo treba...

Slo-Tech - Facebook je ena največjih javno dostopnih baz osebnih podatkov posameznikov, tako uporabnikov kakor tudi neuporabnikov (saj njihove podatke priobčujejo njihovi prijatelji, znanci, organizacije ipd.), zato jo različna podjetja rada uporabljajo ali zlorabljajo. Clearview je na primer prav iz Facebooka nezakonito napolnil svoje baze za trening algoritmov za prepoznavanje obrazov. Meta, torej upravljavec omrežja, je že dlje časa tarča očitkov, da za zaščito svojih uporabnikov stori premalo. Ta teden so zato javno naznanili, da so blokirali sedem podjetij, ki so po Facebooku vohljala za uporabniki.

Blokiranih podjetij niso imenovali, so jih pa označili za vohljanje po naročilu (surveillance-for-hire). Upravljala so približno 1500 računov na omrežjih Facebook in Instagram, s katerih so nabirala podatke o uporabnikih. S temi lažnimi računi so skušala postati prijatelji s tarčami, jih pretentati v deljenje osebnih podatkov in namestitev spywara. Prek WhatsAppa so skušala na njihove...

Slo-Tech - Velike obdelave podatkov so zanimiva tema, saj se vedno znova postavlja vprašanje, ali jih znamo izvesti skladno z zahtevami Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot že nekajkrat, smo tokrat pod drobnogled spet vzeli obdelavo podatkov, katere namen je obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19. V preteklih mesecih smo se bolj podrobno ukvarjali z aplikacijo, namenjeno sledenju tveganih stikov, danes bomo pa svojo pozornost usmerili v aplikacijo za naročilo na cepljenje.

Splošna uredba o varstvu podatkov velja že od maja 2018, torej slaba tri leta. Do danes smo jo že dobro spoznali, vzpostavljene je tudi že precej nadzorne prakse, saj je IP v svoji zbirki odločb objavil že več kot 2400 dokumentov.

Pa poglejmo, kako se svojih obveznosti po Splošni uredbi loteva NIJZ.

Javno zdravje je primarni namen, ki ga zasleduje NIJZ. V okoliščinah, v katerih smo se znašli v zadnjem času zaradi COVID-19, je odigral pomembno vlogo. V teh dneh, ko so po letu dni trajanja pandemije na voljo...

The New York Times - Norveški informacijski pooblaščenec je izrekel eno najvišjih glob za zlorabo osebnih podatkov. Upravljavec aplikacije Grindr je bil oglobljen v višini 10 odstotkov letnega prometa na svetovni ravni, ker je nezakonito delil osebne podatke uporabnikov z oglaševalci. Globa v višini 100 milijonov norveških kron (9,6 milijona evrov) je najvišja možna po GDPR, ker je posredoval posebno občutljive osebne podatke.

Grindr je aplikacija za zmenkarije, ki jo uporabljajo geji. To pomeni, da se pri vsakem posredovanju katerikoli osebnih podatkov avtomatično pozna tudi spolna usmerjenost uporabnika, ker je eden izmed tako imenovanih občutljivih osebnih podatkov, ki morajo biti še posebej varovani. Upravljavec aplikacije se je zagovarjal, da to ne drži, saj da so nekateri uporabniki tudi heteroseksualno usmerjeni. Informacijski pooblaščenec je argument zavrnil z utemeljitvijo, da se aplikacija oglašuje kot namenjena ekskluzivno gejevski in biseksualni skupnosti. Ker je v nekaterih državah...

ZDNet - Tamkajšnji senat je namreč odobril nadaljnjo obravnavo ustavnega amandmaja, ki bo, če bo sprejet, pravico do varovanja osebnih podatkov na digitalnih platformah uvrstil med temeljne pravice in svoboščine državljanov. Predlagatelji menijo, da je taka zakonska zaščita odgovornost vsake države, uvrstitev med ustavne norme pa pomeni, da država področju priznava določeno pomembnost.

Brazilija v tem pogledu sodi med naprednejše države, saj so tam v začetku leta ustanovili urad nacionalnega informacijskega regulatorja, podoben organ, kot ga poznamo v državah članicah EU. V uradu pripravljajo zakonodajni okvir s tega področja, obenem pa so zadolženi tudi za preganjanje in kaznovanje...