Slo-Tech - Z antimaterijo so prepredena znanstvenofantastična dela, kjer ji pripisujejo najrazličnejše čarobne lastnosti. Za zdaj raziskave razblinjajo eno za drugo, saj postaja vse bolj jasno, da je antimaterija zelo podobna kot materija, le da ima nasprotni naboj. Ob stiku sicer anihilirata, kar otežuje njeno pripravo in skladiščenje, in je razlog, da je v vidnem vesolju praktično ni - ne vemo pa, zakaj je bilo materije nekoč več - drugih posebnosti pa ni. Sedaj smo izvedeli še, kar smo pravzaprav vsi pričakovali. Na antimaterijo gravitacija deluje povsem enako kot na materijo. Z drugimi besedami: antimaterija pada navzdol in antigravitacijskih pogonov iz nje ne bo.

O tem v najnovejši številki Nature poročajo raziskovalci iz CERN-a. Resnici na ljubo bi bil kakršenkoli drugačen izid pravi pretres za fiziko, saj bi morali na novo napisati dobršen del zakonov. A fizika je eksperimentalna veda, ki skuša izračune tudi potrditi z eksperimenti, zato so rezultati toliko pomembnejši.

Opazovanje...

Nature - Po trenutno znani fiziki se mora antimaterija vesti enako kakor materija, razlikuje se le v električnem naboju, ki je v istovrstnih delcih ravno nasproten. Vsi eksperimenti so doslej to potrdili, a priznati je treba, da jih kaj dosti niso mogli izvesti, ker antimaterije v naravi na Zemlji ni, pridobivanje v pospeševalnikih delcih pa je počasno in drago. Dodatne probleme predstavlja dejstvo, da ob stiku s čimerkoli anihilira, zato je že uspešno hranjenje antimaterije za nekaj minut velik dosežek. Zato so v CERN-u upravičeno ponosni na poizkus, s katerim so prvikrat uspeli dokazati, da so optične lastnosti antimaterija enake kot materije, kar so objavili v reviji Nature. Eksperiment sodi v tisto skupino "dolgočasnih", ko vsi točno vemo,...

Nature - Predlani so v CERN-u uspeli pripraviti nekaj atomov antivodika, ki sestojijo iz negativnih antiprotonov in pozitivnih pozitronov, in jih zadržati za nekaj sto milisekund. Ogromen korak naprej jim je uspel lani, ko so uspešno zadržali 309 atomov antivodika za skoraj 18 minut, kar je v atomskem svetu cela večnost. Šlo je za težak izziv, saj so antiatomi nevtralni, zato jih lahko izolirane od materije držimo le z magnetnimi pastmi. Sedaj ko imajo tehnologijo za daljše hranjenje antivodika, začenjajo serijo raziskav o lastnosti antimaterije.

Standardni model predvideva obstoj CPT-simetrije. To pomeni, da pri zamenjavi naboja (materije z antimaterijo), parnosti in smeri puščice časa opazimo enake rezultate eksperimentov. Hkrati pa še vedno...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

PhysOrg.com - Raziskovalci iz CERN-a poročajo o rekordnem dosežku pri hranjenju antimaterije, saj so uspeli 309 atomov antivodika obdržati skoraj 18 minut, preden je prišel v stik z materijo in anihiliral. To je za štiri velikostne razrede dlje kot doslej, ko so uspeli antiatome v različnih pasteh hraniti vsega nekaj sto milisekund. Več minut je za atome praktično večnost in tako nudi nove možnosti raziskav antimaterije.

V trkalniku nastale pozitrone in antiprotone so dovolj ohladili, da so imeli zadosti nizko energijo pri tvorbi antiatomov. Te so nato v osnovnem stanju ujeli v magnetne pasti, kjer so se zadržali 1000 sekund, preden so anihilirali zaradi trkov z ostanki plina (vakuum pač nikoli ni...

Nature - Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA...