Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo ameriška kemičarka Carolyn Bertozzi, danski kemik Morten Meldal in ameriški kemik Barry Sharpless za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije, so petnajst pred dvanajsto sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti v Stockholmu. Sharpless je s tem prejel že svojo drugo Nobelovo nagrado za kemijo, s čimer se je pridružil Johnu Bardeenu, Marie Sklodowski Curie, Linusu Paulingu in Fredericku Sangerju. Letošnji nagrajenci so iznašli oziroma nadgradili novo vejo kemije, ki jo je prav Sharpless leta 1998 prvikrat poimenoval klik kemija.

Od začetkov organske kemije, ko je Friedrich Wöhler leta 1828 amonijev cianat spremenil v sečnino in prvi pokazal, da za tvorbo organskih spojin ne potrebujemo skrivnostne življenjske sile, temveč zadostujejo kemične reakcije, si kemiki prizadevajo sintetizirati raznovrstne organske spojine. Pri tem se često zgledujejo po naravnih sinteznih poteh, ki jih je evolucija izbrusila do visokih selektivnosti...

Slo-Tech - Kraljeva švedska akademija znanosti je danes razglasila letošnja prejemnika Nobelove nagrade za kemijo. Za prelomno delo na razvoju asimetrične organokatalize bosta decembra v Stockholm potovala nemški kemik Benjamin List in britanski kemik David W.C. MacMillan. Približno milijon evrov nagrade si bosta razdelila za odkritja, ki so tlakovala pot novi vrsti sinteze molekul.

Ob današnjem razvoju kemije smo skorajda pozabili, da današnja samoumevnost sinteze kakršnihkoli molekul predstavlja izjemno orodje, ki ga v zgodovini še nismo imeli. Narava pa je bila problem rešila že pred milijoni let, ko je izumila encime. To so zelo velike molekule v živih bitjih, ki katalizirajo kemijske reakcije. V vsakem živem bitju mora nastati na milijone točno določenih molekul, zato so potrebni encimi. Ti poskrbijo, da se reaktanti hitro in selektivno pretvorijo v želene spojine. Ko so raziskovalci prvikrat odkrili encime, so se njihovi kompleksnosti in učinkovitosti lahko le čudili. V našem arzenalu...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes sporočila, da letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo ameriška kemičarka Frances H. Arnold (polovico) ter ameriški kemik George P. Smith in britanski biokemik Gregory P. Winter (vsak četrtino) za usmerjeno evolucijo encimov in vezavnih proteinov. Letošnji prejemniki so razvili in izpopolnili metode, ki omogočajo izrabo evolucijskih principov pri pripravi encimov, ki so koristni pri proizvodnji številnih kemikalij, vse od biogoriv do zdravil. Na podoben način selektivno vzgojena protitelesa so uporabna v boju proti...

Slo-Tech - Organska sinteza se zdi tako logični posel za superračunalnik in nevronske mreže, da je pravzaprav zelo nenavadno, da se tega doslej še niso lotili. IBM-ov Watson je že pred šestimi leti študiral medicino, kjer gre za podoben problem. Imamo kopico podatkov in precej dobre teorije, a na koncu še vedno potrebujemo nekaj intuicije, občutka ali pa izkušenj. Organska sinteza je v tem primeru podobna diagnostiki. Od začetka organske kemije pred 190 leti smo pridelali že obsežne baze reakcij in pogojev, s katerimi lahko izvajamo pretvorbe organskih molekul, a na koncu smo vedno potrebovali izkušenega človeka, ki je čez palec pogledal sintezno pot in rekel: Tole bi raje takole. Sedaj se tega uči tudi umetna inteligenca.

Organska kemija ima danes trdne temelje in dobro razumevanje reakcijskih mehanizmov, ki pa so v večini postavljeni empirično in služijo kot razlaga opaženih...

Nature - Fluor je najreaktivnejši element v periodnem sistemu in v vesolju, zato je v naravi vedno prisoten v spojinah. Fluor je tako reaktiven, da reagira praktično z vsemi znanimi elementi (razen z žlahtnima helijem in neonom). V naravi ga največ najdemo v obliki fluoridov, zaradi težke predelave pa ga skoraj nikoli ne potrebujemo v elementarni obliki, ampak kot reagent uporabljamo vodikov fluorid. V organski kemiji se pogosto rabi, saj so fluorirane organske spojine zelo stabilne - tipičen primer je teflon. Kratek povzetek vseh teh lastnosti, ki ga učijo v šoli, se glasi: elementarnega fluora v naravi ni. Pa je.

Pedantni Nemci so odkrili, da v nekem smrdljivem mineralu najdemo vključke elementarnega fluora, ki so tam stabilni in obstajajo dolgo časa. Gre za...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos k znanosti na področju kemije so nagrado prejeli 79-letni ameriški kemik Richard Heck z Univerze Delaware, 75-letni japonski kemik Ei-ichi Negishi z Univerze Purdue in 80-letni japonski kemik Akira Suzuki z Univerze Hokaido za delo na področju organske...