Slo-Tech - Medtem ko je posodabljanje firmwara kljub vsemu napredku še vedno vsaj nekoliko stresno početje, kjer ni izključena niti možnost popolne katastrofa, bo NASA firmware v Voyagerju 1 in Voyagerju 2 posodobila na daljavo. Sondi sta onkrat Osončja, do njiju pa signal potuje približno 20 ur. A to ni ovira, ki bi preprečevala posodobitev skoraj pot stoletja starih plovil.

V NASI so pojasnili, da bo posodobitev popravila sistem za obračanje in krmiljenje AACS (attitude articulation and control system). Ta je bil razlog, da je Voyager 1 lani začel pošiljati nerazumljiva sporočila. Čeprav so težavo potem rešili, bo popravek preprečil, da bi se ponovila. Razlog je bil nepravilen način delovanja, zaradi česar je plovilo ukaze zapisovalo, namesto da bi jih izvajalo.

NASA bo sedaj posodobila firmware, najprej na Voyagerju 2, ki je nekoliko bliže Zemlji, nato pa še na dragocenejšem Voyagerju 1. Novi AACS je bolj varnostna polica kakor resna izboljšava, saj je namenjen predvsem preprečevanju...

Slo-Tech - NASA je uspela rešiti težave, ki jih je imel Voyager 1 od maja letos, ko je začel na Zemljo pošiljati nesmiselne podatke o telemetriji. Inženirji so potrdili slutnje, da je za težavo kriv računalnik na krovu, ki se je pokvaril že pred leti, sedaj pa je Voyager 1 poizkušal pošiljati podatke preko njega. Ko so sondi poslali ukaz, naj podatke pošilja prek sekundarnega računalnika, kar je bila počela do maja, je težava izginila. Telemetrija, ki jo prejemajo z AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo, je spet pravilna.

To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.

Sonda Voyager...

Slo-Tech - V celotni zgodovini človeštva smo prilezli borih 400.000 kilometrov od Zemlje, naš najbolj oddaljen izdelek (ali odpadek?) pa je prepotoval že dobrih 23 milijard kilometrov, kar je 156-krat dlje od razdalje do Sonca. Sliši se veliko, a na poti je že od leta 1977, pa je šele avgusta 2012 zapustil Osončje in vstopil v medzvezdni prostor. Voyager 1, ki je bil prvotno predviden za precej krajšo misijo, je 45 let deloval brez nepremostljivih težav, sedaj pa je začel govoriti neumnosti, četudi se zdi, da še vedno deluje pravilno. NASA je že začela lov na težavo.

Da lahko Voyager 1 še vedno komunicira z Zemljo, dasiravno svetlobe in elektromagnetni signali za pot potrebujejo več kot 20 ur, mora biti antena obrnjena natanko proti Zemlji. To ureja AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo. Kot kaže, je še vedno obrnjena pravilno, saj se jakost signala ni zmanjšala. A telemetrija, ki jo AACS pošilja na Zemljo, je nelogična in se zdi naključna, saj ne opisuje...

Nature - Prvi je bil pred sedmimi leti Voyager 1, lani mu je sledil še brat Voyager 2. Postala sta prva človeška objekta, ki sta zapustila Osončje in vstopila v medzvezdni prostor. V najnovejši številki Nature Astronomy so objavili pet člankov, v katerih so Nasini raziskovalci podrobno opisali, kaj vse so se naučili od Voyagerja 2. Glavno sporočilo je, da je Voyager 2 potoval skozi drugačno mejo med Osončjem in medzvezdnim prostorom kakor Voyager 1.

Definicij meja Osončja je več; tod govorimo o tisti, povezani s Sončevim vetrom, ki sta jo Voyagerja prečkala. Po drugi strani pa je gravitacijski privlak Sonca prevladujoč še tri svetlobna leta vse do roba Oortovega oblaka. Na tej strani Osončja prevladuje magnetni vpliv Sonca, ki se kaže kot Sončev veter. Z naraščanjem oddaljenosti od Sonca ta slabi in ko dovolj oslabi, da ga premaga medzvezdni veter, je konec Osončja. Voyager 1 je skozi to območje potoval leta 2012. Ko se je približeval meji, se je tok visokoenergijskih kozmičnih žarkov...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...

NASA - Voyager 2 je vesoljska sonda, ki so jo s Floride v vesolje izstrelili leta 1977. Sprva zamišljen kot nadaljevanje programa Mariner je Voyager 2 letel proti zunanjim planetom Sončevega sistema. Izkoristil je gravitacijsko energijo Urana in Neptuna ter po nekaj fantastičnih posnetkih Saturna, Urana in Neptuna odletel proti medzvezdnemu prostoru.

Podatki s senzorjev na plovilu kažejo, da je 30. avgusta 2007 na oddaljenosti 76 astronomskih enot preletel terminacijski udar (zaradi fluktuacij Sončeve aktivnosti se je to zgodilo petkrat). To je meja, kjer se sončni veter zaradi interakcije z medijem v medzvezdnem prostoru toliko upočasni, da ne potuje več z nadzvočno hitrostjo (ta znaša v tistem delu vesolja okrog 100...