Slo-Tech - Karta nuklidov, ki vsebuje vse stabilne izotope znanih kemijskih elementov, je dobila nov vnos. Znanstveniki so odkrili nov izotop urana, ki ima razpolovni čas približno 40 minut. Uran-241 so proizvedli v japonskem pospeševalniku delcev RIKEN in odkritje objavili v reviji Physical Review Letters.

Kemijski elementi imajo v jedru pozitivno nabite protone in nevtralne nevtrone. Število protonov določa vrsto elementa, z nevtroni pa je drugače. Atomi istega elementa lahko imajo različno število nevtronov, pa se bodo še vedno kemijsko obnašali popolnoma enako (le vodik in devterij sta izjemi), imeli pa bodo malenkost drugačne fizikalne lastnosti. To na primer omogoča ločitev urana-235 in urana-238 s centrifugami. Te izvedenke elementov imenujemo izotopi in se razlikujejo po svoji stabilnosti: nekateri so stabilni, drugi pa sčasoma razpadejo in so potemtakem radioaktivni.

Uran-241 je novoodkriti izotop, ki je močno radioaktiven. Z razpolovnim časom 40 minut sodi med kratkožive, a še...

Slo-Tech - Periodni sistem resda vsebuje 118 elementov, a za najtežje poznamo le ime, če malce pretiravamo. Svinec je zadnji stabilen element, sledi pa mu 36 radioaktivnih elementov, ki razpadajo. Nekateri so za vse praktične namene stabilni, denimo bizmut, drugi so dovolj dolgoživi, da jih še vedno najdemo v zemeljski skorji (npr. uran), tretje sicer pridelamo umetno, a so dovolj dolgoživi, da jih lahko podrobno analiziramo. Četrta skupina pa so elementi, s katerimi se ukvarjajo zgolj fiziki, ne pa kemiki. Elementi, ki razpadejo v delcu sekunde in katerih več kot prgišče atomov še nismo imeli na kupu, so še vedno velika uganka. Nihče namreč ne ve zagotovo, kakšne makroskopske lastnosti imajo: so plinasti, tekoči ali trdni, kakšno kristalno strukturo zavzamejo, koliko je njihova gostota, kakšne barve so itd. Seznam slednji se je malce zmanjšal, saj smo po 69 letih naposled dobili več podatkov o ajnštajniju, ki je nekje vmes med tretjo in četrto skupino.

Prvikrat smo ajnštajnij proizvedli...