Slo-Tech - Minuli teden se je zaključila dražba več frekvenc, ki bodo med drugim uporabne tudi za mobilna omrežja pete generacije (5G). Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je dražila frekvence 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz, za katere so se lahko potegovali operaterji. Ti so pokupili vse razpoložljivi frekvenčni prostor, za kar so odšteli 164 milijonov evrov, kar je 2,4-krat več od izklicnih cen.

Frekvence so pričakovano kupili A1 Slovenija, Telekom Slovenije, Telemach in T-2. Zakupna doba znaša 15 let, frekvence pa bodo uradno dobili junija ob izdaji odločb. Nekatere bo možno začeti uporabljati takoj (700 MHz, 700 MHz, 1500 MHz, 3600 MHz, 26 GHz), na 2100 MHz pa bo treba počakati do 22. septembra, na 2300 MHz pa do 1. januarja. Frekvence so podeljene tehnološko nevtralne, kar pomeni, da lahko operaterji na njih ponujajo katerekoli tehnologije, storitve katerih pa morajo biti na voljo končnim uporabnikom. V enem letu morajo v vsakem pasu pokriti...

Slo-Tech - Ta teden je bil v Uradnem listu objavljen javni razpis za javno dražbo radijskih frekvenc v pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GH. Gre za frekvence, ki jih AKOS oddaja, da bodo ponudniki končnim uporabnikom nudili tudi mobilna omrežja pete generacije (5G) - na 700 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. Ponudbe se oddajajo do 1. februarja prihodnje leto, dražba pa bo izvedena marca ali aprila. Frekvence bodo tako operaterji dobili sredi leta.

Če bodo prodali vse ponujene frekvenčne pasove po izklicnih cenah, se bo v proračun nateklo 70 milijonov evrov. Posamezen operater je pri nakupu omejen s tako imenovano spektralno kapico, ki preprečuje kopičenje spektra, s čimer bi lahko operater izrival konkurenco. Frekvenc tudi ne gre kupovati na zalogo, saj razpis od operaterjev zahteva, da v letu dni po nakupu začnejo uporabljati posamezen pas v ponudbi končnim uporabnikom vsaj v enem večjem slovenskem mestu, v petih letih pa vse zakupljene frekvence v vseh večjih mestih. Na...

Telekom Slovenije - Včeraj je v Sloveniji začelo obratovati prvo komercialno omrežje 5G, ki je na voljo končnim uporabnikom (testna omrežja že obstajajo, denimo A1 ga je kot prvi postavil v BTC-ju). Postavil ga je Telekom Slovenije in trenutno pokriva večja naseljena področja (temne lise na priloženi karti). Pokritost prebivalstva znaša okoli 25 odstotkov, kar so dosegli z nadgraditvijo 150 baznih postaj, do konca leta pa naj bi jo povečali na 33 odstotkov. Novo omrežje 5G uporablja iste bazne postaje in frekvenčne pasove kakor obstoječe omrežje 4G, torej 2600 MHz. Omrežje 5G na drugih, višjih frekvencah, bo možno vzpostaviti šele, ko bo AKOS podelil frekvence.

Glavni prednosti trenutne izvedbe novega omrežja 5G sta višja hitrost prenosa podatkov (preizkusi uporabnikov na Twitterj kažejo do 170 Mb/s) in nižje zakasnitve (nekaj milisekund). Nova omrežja bodo učinkovitejša, tako z vidika izrabe energije kakor tudi izrabe spektralnih pasov ter možnosti povezovanje večjega števila naprav. To omogoča...

Slo-Tech - V četrtek smo v Sloveniji dobili prvo delujočo bazno postajo za 5G, ki so jo v BTC-ju postavili v podjetju A1. Za zdaj gre le za testno postavitev, je pa to vseeno vpogled v to, kaj ponuja prihodnost. Poleg bazne postaje je to pametna naprava, ki meri še vrsto drugih okoljskih parametrov in lastnega sevanja.

Ob postavljeni bazni postaji je bilo s telefonom Huawei Mate 20X moč prenašati podatke s hitrostjo 700 Mb/s, teoretično pa bi šlo do 1 Gb/s. Do pokritosti večjega dela države s 5G bo še trajalo, saj so bazne postaje bistveno dražje (omenja se faktor pet), hkrati pa jih zaradi manjše prodornosti signala potrebujemo več. Testna bazna postaja oddaja na frekvenci 3,5 GHz, kar ni toliko več od 3G in 4G, da bi bila prodornost bistveno slabša. Se pa razlike poznajo. Bazna postaja je Nokiina in ker je stala na obstoječem omrežju, so latence enake kakor pri LTE, torej okrog 20 ms. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi 5G na višjih frekvencah (26 GHz), čeprav uradnih načrtov za to še ni.
...

Slo-Tech - V prvi polovici leta smo bile priče boju NASE in NOAA zoper uporabo frekvenčnega pasu 24 GHz za mobilna omrežja nove generacije 5G, ker obstaja strah, da bi to motilo vremenske satelite, ki v pasu 23,6-24,0 GHz merijo vodno paro v ozračju. Ocenjevali so, da bi to za tretjino poslabšalo natančnost vremenskih napovedi, kar bi imelo posledice tudi za sposobnost napovedovanja poti hurikanov. Ameriško obrambno ministrstvo pa ima pomisleke glede pasu L med 1,0 in 2,0 GHz, kjer bi lahko 5G motil signal GPS.

Gre za tako imenovani načrt Ligado Networks (bivši Lightspeed), kjer bi se pas 1675-1680 MHz uporabljal tudi za 5G. FCC (Zvezna komisija za telekomunikacije) to želi, ker je ta pas poleg pasu 1670-1675 MHz, ki se že sedaj uporablja za brezžični prenos podatkov. Ministrstvo za obrambo je 18. novembra poslalo uradno pismo, v katerem temu nasprotujejo.

Sateliti GPS uporabljajo pas L s središčem pri 1575,42 MHz, ker je ta frekvenca zelo prodorna in je ne zaustavijo oblaki, dež ali...

Slo-Tech - Na Kitajskem imajo od danes možnost uporabe mobilnega omrežja nove generacije 5G. Vsi trije največji (in državni) operaterji v državi, China Mobile, China Telecom in China Unicom, so začeli ponujati številne ugodne pakete za uporabo 5G, medtem ko je infrastruktura postavljena v večjih kitajskih mestih. Najcenejši paketi se začnejo pri 16 evrih (128 juanov), za kar dobimo 30 GB prenosa podatkov z omejitvijo hitrosti prenosa na 300 Mb/s in 500 minut klicev. Dražji paketi pa bodo nudili hitrosti vse do 1 Gb/s.

Operaterji so pokrili okrog 50 večjih kitajskih mest, med katerimi sta tako Peking in Šanghaj kakor tudi regionalne prestolnice, denimo Nandžing, Šendžen in Vuhan. V predprodaji so prodali že več kot 10 milijonov naročniških paketov za 5G, so sporočili v začetku oktobra. Proizvajalci telefonov že dlje časa prodajajo modele, ki podpirajo 5G.

Preizkusno je omrežje 5G obratovalo že od začetka leta. Operaterji so do danes postavili več kot 85.000 baznih postaj, prihodnje leto pa...

Slo-Tech - Znani so rezultati prve slovenske javne dražbe frekvenc za zagotavljanje javnih mobilnih komunikacijskih storitev, ki je trajala od 3. do 28. aprila. Na dražbi so sodelovali Simobil, Mobitel in Tušmobil, ki so za 150 milijonov evrov v uporabo dobili frekvenčne pasove 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz in 2600 MHz za obdobje 15 let. Prodali so skoraj vse razpoložljive pasove, izkupiček pa je za 42 odstotkov višjih od izklicne cene. T-2 na dražbi ni sodeloval zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, prav tako se dražbe ni udeležil Telemach.

Simobil je za 64 milijonov evrov kupil dva 10 MHz-bloka v 800 MHz pasu, ki prinaša posebne obveznosti pokrivanja. V zameno za nižjo ceno mora v roku treh let zagotoviti pokritost vsaj 95...