Slo-Tech - Čeprav je ebola z nami že od leta 1976, je trajalo več kot štiri desetletja, da smo dobili prva cepiva in zdravila. Medtem ko je ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) lani odobrila prvo cepivo proti virusu, je šele ta teden potrdila prvo zdravilo. Koktajl monoklonskih protiteles Inmazeb (atoltivimab, maftivimab in odesivimab-ebgn) so razvili v Regeneronu, kjer so pripravili tudi eksperimentalno zdravilo proti koronavirusu. Doslej je bilo v ZDA zdravljene ebole zgolj podporno.

Gre za virus Zaire ebolavirus, ki je eden izmed štirih znanih članov družine Ebolavirus. Virus se prenaša s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, tudi s stikom s tkivi okuženih ljudi in živali, ter prek površin in predmetov, ki se jih dotikajo. Smrtnost je visoka, saj jih je v študiji učinkovitosti inmazeba izmed 153 bolnikov v kontrolni skupini umrlo 51 %. Med bolniki, ki so prejeli zdravilo, je smrtnost upadla na še vedno visokih 34 odstotkov - torej ne gre za čudežno tabletko. Zdravilo je...

Nobelove nagrade - Začel se je Nobelov teden, ko na Švedskem razglasijo prejemnike Nobelovih nagrad. Tradicionalno je prva na vrsti nagrada za medicino ali fiziologijo, katere prejemniki bodo letos ameriški raziskovalec in zdravnik Harvey J. Alter, britanski virolog Michael Houghton in ameriški virolog Charles M. Rice. Nagrajeni so za odkritje virusa hepatitisa C, ki predstavlja eno največjih zgodb o uspehu znanosti in medicine. Virusno obolenje jeter, ki je bilo še pred štirimi desetletji velika uganka, je danes možno enostavno diagnosticirati in zdraviti, s čimer se je stotinam milijonov ljudi izboljšava kakovost življenja.

Hepatitis je iz grščine prevzet izraz, ki etimološko označuje vnetje jeter. Prvi primer je že v 4. stoletju pred našim štetjem opisal grški zdravnik Hipokrat, rekoč da gre za epidemično zlatenico, ki nastane, ko se žolč napolni s krvjo in sluzjo, poči ter spremeni bolnika v besneža, ki govori nesmisle in laja kakor pes. Danes vemo o hepatitisu neprimerno več, predvsem da je...

Slo-Tech - Včeraj zvečer so v Kaliforniji podelili najdonosnejše nagrade za dosežke v znanosti, katere prekašajo tudi najuglednejše Nobelove nagrade. Od leta 2012 se vsako leto podeljujejo Nagrade za preboje (Breakthrough prize), ki si jih je zamislil milijarder Yuri Milner. Letos je najvišja nagrada znašala tri milijone dolarjev, skupno pa so Milner, Facebookov Mark Zuckerberg in soproga Priscilla Chen, Anne Wojcicki iz 23andMe in Googlov Sergey Brin razdelili 22 milijonov dolarjev. Prireditev je povezoval igralec Morgan Freeman. Nagrade za preboje so precej bolj povezani s popularno kulturo kakor Nobelove nagrade, saj se jih udeležijo tudi številni hollywoodski zvezdniki, letos denimo Kerry Washington in Mila Kunis.

...

Delo - Tako Delo kot /. poročata o podelitvi Ig Nobelovih nagrad za bizarne dosežke na področju kemije, fizike in medicine. Petnajsta podelitev je potekala v Sandarjevem gledališču na znani univerzi Harvard. Letos je bila med zmagovalci ekipa, ki je izmerila pritisk ob prdenju pingvina, prav tako pa so nagrado dobili znanstveniki, ki so opazovali možganske valove kobilic, medtem ko so jim predvajali film Star Wars ter pa nekdo, ki je izumil budilko, ki se ti izmuzne, ko jo želiš ugasniti.

Za vse, ki se niste mogli udeležiti dogodka, je na voljo posnetek, več pa lahko izveste na uradni strani.

Slashdot - Revija Annals of improbable research že deset let podeljuje tako imenovane Ig Nobelove nagrade. Gre za parodijo na Nobelovo nagrado, podelijo pa jih za resnične znanstvene dosežke, ki se jih ne sme ali ne more nikoli več ponoviti.

Letošnji nagrajenci so:
Medicina - Peter Barss iz Univerze McGill za zdravstveno poročilo Poškodbe zaradi padajočih kokosov
Fizika - David Schmidt iz Massachusettske univerze za njegov delni odgovor na vprašanje zakaj se zavese pod tušom upogibajo navznoter.
Biologija - Buck Weimer iz Puebla v Coloradu za izumitev Under-Ease, neprodušnega spodnjega perila z zamenljivim filtrom, ki odstrani neprijetne pline preden pobegnejo.
Ekonomija - Joel Slemrod iz Poslovne šole univerze v Mitchinganu in Wojciech Kopczuk iz Univerze Britanske Columbije za njuno ugotovitev, da ljudje najdejo način za odložitev njihove smrti, če to pomaga pri zmanjšanju davka na dediščino.
Literatura - John Richards iz Bostona, Anglija, ustanovitelj Društva za zaščito apostrofov za njegovo...