Slo-Tech - Minula pandemija je v delovna okolja prinesla telekonference, ki so tudi po njenem koncu ostale del vsakdana. Raziskovalci iz Gradca so odločili preveriti, ali držijo subjektivni občutki udeležencev, da so po takih spletnih konferencah bolj utrujeno kot po sestankih v živo. Rezultati, ki so objavljeni v reviji Scientific Reports, temu pritrjujejo.

Laboratorijske teste so izvedli na 35 ljudeh, ki so univerzitetno predavanje poslušali v živo in prek telekonference. Njihovo psiho-fiziološko stanje so nato ugotavljali tako z vprašalnikom kakor z meritvami EEG (elektroencefalografije) in EKG (elektrokardiografije). Ugotovili so, da so telekonference dejansko utrudljive in da je utrujenost možno dokazati.

Med pandemijo je bila ključna prednost telekonferenc varnost, pozneje pa so poudarjali tudi druge prednosti, kot so znižanje stroškov, prijaznost okolju in prihranek časa. A negativna stran je telekonferenčna utrujenost (VCF - videoconferencing fatigue), o kateri poroča večina...

NationalGeographic - Med karanteno ni potekal le največji eksperiment dela in šolanja na daljavo, temveč predvsem eksperiment, kako se obnesejo orodja za videokonference in kako to sprejemajo ljudje. V teoriji zveni udobno: ni treba nikamor niti, le v udoben stol se zleknemo in že se pogovarjamo. V praksi pa so takšni pogovori bolj izčrpavajoči kakor interakcije v resničnem življenju, piše National Geographic. Razlogov je več, vse pa lahko zvedemo na en skupni imenovalec: umanjkajo detajli, ki v normalnem pogovoru povedo vsaj toliko informacije kakor besede. V angleščini je posledica dobila svoje ime: Zoom fatigue oziroma utrujenost od Zooma, čeprav je namenskih aplikacij precej več.

Številne raziskave kažejo, da so virtualni pogovori resnično težavni za ljudi, kar ljudi preseneča, je povedal Andrew Franklin z Univerze Norfolk State v Virginiji. Na voljo namreč nimamo številnih malenkosti, ki jih naši možgani brez truda in podzavestno zaznavajo pri normalnem pogovoru v živo: obrazna mimika, geste....

New Scientist - Na New Scientist poročajo, da je IBM začel v sodelovanju s švicarsko univerzo razvijati prvo računalniško simulacijo celotnih človeških možganov vse do molekularnega nivoja. Zadeva bo zasnovana na osnovi Blue Gene-a. Uporabili bodo podatke, ki jih Markram z ekipo z Ecole Polytecnique Fédérale de Lausanne, Švica, zbira že več kot desetletje. V prvi fazi bodo simulirali samo nevronsko mrežo, potem pa bodo razširili simulacijo do molekularnega nivoja. Za dosego cilja bodo po napovedih potrebovali 10 let.