Washington Post - Ameriška vojakinja Chelsea Manning bo danes vendarle zapustila zapor. Namesto 35 let, kolikor ji je dosodilo vojaško sodišče zaradi razkritja tajnih dokumentov javnosti prek Wikileaksa, je Manningova za rešetkami preživela le sedem let.

Manningova bo po izpustitvi sicer ostala del ameriških oboroženih sil, vendar bo na neplačanem dopustu. Pravni proces proti njej se namreč še ni končal, ima pa Manningova priložnost, da si izpogaja manjšo kazen.

Manningova ima sicer močno podporo javnosti v ZDA. S prostovoljnimi donacijami so njeni podporniki zbrali več kot 135 tisoč dolarjev za pomoč Mannigovi pri njeni rehabilitaciji v družbo.

Vsi pa Manningovi niso naklonjeni. Eden izmed...

CNN - Sedemletna preiskava Wikileaksa in Juliana Assanga s strani ameriških organov pregona bo očitno vendarle dobila epilog. Obtožnica proti Assangu naj bi bila že pripravljena in cilj Američanov je aretacija Avstralca. Preiskavo proti Assangu so Američani začeli leta 2010, potem ko je Wikileaks objavil tajne dokumente, ki jih je posredovala Chelsea Manning. In zakaj so Američani potrebovali toliko časa za obtožnico? Problem je bil pravne narave. Zaradi ameriške ustave, točneje zaradi njenega prvega amandmaja, ki zagotavlja svobodo govora, niso uspeli najti pravne podlage za pregon ustanovitelja WikiLeaksa.

Efekt Snowdna

Zato od leta 2010 do 2013 Američani niso aktivno preiskovali Assanga. Potem pa je na sceno stopil Edward Snowden. In Američani še danes trdijo,...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Clinton je že leta 1995 odredil, da mora CIA z več kot 25 let starih dokumentov, ki imajo zgodovinsko vrednost, umakniti oznako tajno ter jih postaviti javnosti na ogled. Pa vendarle jih na internetu do danes niste mogli najti.

CIA se je obirala vse do leta 2000, da je ukaz dejansko izvršila, pa še tedaj je bila dostopnost bolj mrtva črka na papirju kot kaj drugega. Za dostop je bilo treba fizično v stavbo ameriškega zveznega arhiva v Maryland, kjer je bilo do podatkov mogoče le na štirih računalnikih, ki so bili dostopni med 9.00 in 16.30. CIA se za spremembo seveda ni odločila po lastnem navdihu, temveč so jo morali prisiliti. Neprofitna organizacija MuckRock je leta...

Slo-Tech - Vojaško sodišče v Fort Meadu je pravkar izreklo kazen za Bradleyja Manninga, ki je bil obsojen zaradi posredovanja tajnih dokumentov organizaciji Wikileaks. Sodišče ga je konec prejšnjega meseca spoznalo za krivega v 19 točkah obtožnice od 21 (za najhujše kaznivo dejanje, to je pomoč sovražniku, je bil sicer oproščen), izrek kazen pa je bil danes. Manning bo moral v zaporu preživeti 35 let, je odločilo sodišče.

Sodnica Denise Lind je sodbo izrekla ekspresno, saj je danes cel postopek trajal dobri dve minuti. Vojaški tožilec je sicer zahteval 60 let zapora (zagrožena kazen je znašala 25-90 let), sodišče pa je določilo 35 let. Poleg tega bo Manning degradiran za en čin na najnižjo raven, torej vojak, odpovedati se bo moral plači in dodatkom, sedaj...

threatpost - Večno vprašanje, ki si ga dobri hekerji pri odkritju varnostnih ranljivosti zastavljajo, je, kdaj razkriti luknjo javnosti. S tem namreč dobijo tudi nepridipravi, ki za ranljivost morda še niso izvedeli, vse informacije za njeno izrabljanje in začne se dirka med proizvajalcem programa (pisanje popravka) in uporabniki (namestitev popravka) na eni strani ter napadalci na drugi strani. Odgovorno razkritje je doktrina, da naj najditelj luknje najprej obvesti proizvajalca, javnost pa šele po izdaji popravka. A včasih se zgodi, da popravka v doglednem času ni in ni. Druga možnost je takošnje razkritje celemu svetu, kar ima druge prednosti in slabosti.

Google je že pred leti začel zagovarjati vmesni pristop, ki da razvijalcem programa 60 dni časa za...