Ars Technica - Nedavno ta mesec se je pojavil ljubiteljski program FairUse4WM, s katerim je možno z datotek .wma sleči nadležen Microsoftov DRM verzij 10 in 11 ter tako omogočiti uporabniku prosto uporabo glasbe (lahko jo kopira, spreminja v druge bolj priljubljene formate, kot sta mp3 in ogg, itd.). To seveda ni všeč glasbeni industriji, ki je pritisnila na Redmondovce, ti sedaj obljubljajo da bodo stvar pokrpali, zadeva pa je sprožila tudi mnogo debat na temo digitalnih sistemov za zaščito avtorskih pravic. Preberite poročila na Ars Technici in slashdotu.

Vse skupaj lepo sovpada z najavo največje svetovne glasbene založbe Universal Music, da bo v naslednjih dveh letih preko portala SpiralFrog.com ponudila brezplačno glasbo, seveda le za ZDA in Kanado v .wma formatu z omenjenim DRMjem, kar ni po volji kupcev, ki glasbe ne morejo predvajati na poljubni napravi (beri iPodu). Tako se pojavlja vedno več zagovornikov odprave DRM-ja, npr. Yahoo, ki glasbo ponuja zgolj in samo brez digitalne...

ZDNet - Pri Sharman Networks so v četrek najavili, da bodo omogočili prenos filma Bollywoodske produkcije, s svojim "peer-to-peer" programom Kazaa. Gre za Hindujski film Supari, ki si ga bodo uporabniki lahko ogledali za 2,99 avstralskega dolarja. Glasba iz filma oz. posamezne skladbe pa bodo na voljo za 90 centov, medtem ko bodo filmski izvlečki - prikolice in posnetki s snemanja - dosegljivi zastonj. Producenti filma bodo denar dobil vsakokrat, ko bo film dodan v javno dostopne datoteke ali kupljen s pomočjo programa Kazaa. Klik!

X-Bit Labs - Nenapisano pravilo pravi, da se izbruh epidemije prav zagotovo pozna na lokalnem gospodarstvu. Izjema ni bil niti SARS, ki je povzročil pravo paniko na jugozahodnem predelu Azije -- območju, na katerem proizvedejo največ računalniških komponent, od koder jih nato pošiljajo po vsem svetu. Kakšne posledice je povzročil SARS za računalniško industrijo, pa so poizkušali ugotoviti na X-Bit Labs, kjer so spisali zanimiv članek, ki je vsekakor vreden branja.

Slashdot - Nenapisano pravilo pravi, da je dobro vse, kar je zastonj. Če gre za glasbo in računalniške datoteke, še toliko bolj, saj je ravno to dvoje v dobi, ko je računalništvo na velikem pohodu, najbolj pomembno in seveda priljubljeno. Problem nastopi, ko pridemo do vprašanja, kje zastonjske datoteke in glasbo sploh dobiti. Odgovora sta dva. Lahko se poslužite npr. javno dostopnih datotek (programov, iger) in amaterske glasbe, lahko pa uporabite tudi malce bolj zvito taktiko in uporabite razne Napster klone, ki najdejo veliko bolj sočne stvari. O legalnosti teh klonov sicer nebi razpravljal, ampak vam bom raje povedal, kje so naredili najnovejši test nekaterih "Napsterskih" programčkov. Test so opravili na InfoAnarchy, primerjali pa so programe od WinMX-a, preko Morpheusa, do Gnutelle in še nekaterih. Primerno branje za vse tiste, ki obožujete zastonjsko kosilo.

The Register - Metallica je bila nekoč odlična skupina, ki pa se je tekom let kar precej izpela. Kmalu niso več imeli drugega za početi, kot da so se obrnili proti Napsterju, ter ga tožili po dolgem in počez. No, ker pa je star "ilegalen" Napster mrtev, so člani Metallice hitro spremenili mnenje in izjavili, da so od vedno želeli in še vedno želijo deliti glasbo (na Napsterjev način) (original: "we look forward to continuing to share music with you in the future"). Vprašanje je, kako Metallica definira pojem "deliti". Ker je Napster postal plačniški sistem, bo ta Metallicin "deliti" preneseno v domač jezik gotovo pomenil "deliti za denar" (saj veste, da Napster po novem zaračunava naročnino) .
Morda so člani Metallice dobri glasbeniki, gotovo pa niso dobri poznavalci razmer na področju računalništva, saj obstaja še kup raznih podobnih sistemov, prek katerih se prav tako na "ilegalen" način menjavajo MP3-ji (od WinMX-a do malce bolj eksotičnih rešitev). Tudi od Metallice . ...

Tech Report - Nekoč je bil Napster, na katerem je tekla preprodaja MP3-jev kot nora. Čeprav so razne založbe naznanjale, da je Napster nezakonit in da je izmenjavanje datotek MP3 nelegalno ali vsaj napol legalno, se uporabniki nismo sekirali kaj preveč (saj veste, da je tisto, kar je nezakonito najslajše ). Izmenjava je tekla naprej, ljudje so lahko brezplačno prihajali do dobre glasbe in življenje je bilo za odtenek lepše kot prej. Tudi valjanje po sodiščih Napsterja kar lep čas ni ogrozilo ... Potem pa je prišlo tisto, česar smo se ljudje najbolj bali. Sodišče je spoznalo podjetje Napster za krivo, največji absurd poleg tega pa je bil, da je Napster vzpostavil zavezništvo z založbo Bertlsman. Da z Napsterjem nekaj ni v redu, smo lahko ugotovili nekega dne, ko so zaloge glasbe čez noč skopnele iz gromozanskih 4000 gigabajtov (4 terabajte ) na borih 200-300 gigabajtov. Naslovi skladb, ki jih je bilo prej mogoče dobiti na precej lahek način so postali redki. Ker ljudje niso več našli nič...