Slo-Tech - Ameriški Heartland Institute se je odzval na objavo dokumentov, ki so te dni zaokrožili po spletu in vrgli izjemno slabo luč nanj. V izjavi za javnost so zapisali, da dokumenti, ki izkazujejo podrobnosti o poslovanju, proračunu, stroških, donatorjih, strategiji delovanja in pripravi skeptičnega kurikuluma, niso v celoti pristni. Nekateri so v celoti ponarejeni, drugi so v delno potvorjeni, med njimi pa najdemo tudi avtentične. Potrdili so, da je izvor slednjih Heartland Institute.

Dokumente naj bi bil napisal predsednik Heartland Instituta za sestanek dne 17. januarja 2012. Dokument z naslovom Confidential Memo: 2012 Heartland Climate Strategy je v celoti ponarejen, trdijo. V njem so zapisane trditve, da Heartland pripravlja šolski kurikulum, da financira okoljske...

Heise - Po finančnih težavah, ki so povzročile izpad delovanja strani Wikileaks, koder so objavljeni razni tajni dokumenti, je stran ponovno delujoča. Skupaj z vnovičnim zagonom strani so upravljavci postavili tudi uraden blog, kjer bodo lahko poročali o dogajanju obširneje kakor na Twitterju. Z vzpostavitvijo obeh kanalov komunikacije na Wikileaks odgovarjajo na kritike, češ, da delujejo netransparentno. Prav tako so že objavili prve podatke akcije zbiranja sredstev, ki jo je za Evropo vodila Wau Holland Stiftung.

Doslej so izplačali manj kot deset odstotkov zbranih sredstev, kar znaša 30.000 evrov. Trošili so za potne stroške predstavnikov Wikileaks, Juliana Assangeain Daniela Schmitta, strojno opremo in dostop do interneta. Sodelujoči pri Wikileaks ne prejemajo plače, honorarja, dnevnic niti pavšalnega povračila stroškov, je dejal Hendrik Fulda, predsednik Wau Holland Stiftung. Kdor ne verjame, si lahko naroči dokazila, dodaja.

Guardian - Stran, ki je šla mnogim tako strašno v nos, je nedostopna. Pravijo, da zgolj začasno, in upajmo, da je res tako. Wikileaks, kjer se javno objavljajo vsi dokumenti, ki bi jih vlade raje pometle pod preprogo, je zaradi finančnih tegob nedosegljiv. Kot so zapisali v obvestilu za javnost, so za letos nabrali zgolj 130.000 dolarjev, medtem ko bi jih za nemoteno delovanje potrebovali od 200.000 (samo stroški) do 600.000 (plačilo sodelavcev). Stran se trmasto upira denarju iz katerekoli državne ali korporacijske malhe, saj bi s tem izgubila svojo integriteto.

Slashdot - Kot poročajo iz Nemčije, naj bi parlament v četrtek glasoval o uvedbi cenzure interneta v Nemčiji. Gre za predlog nemške ministrice za družinske zadeve Ursule von der Leyen, po katerem naj bi nemški zvezni kriminalistični urad (BKA) vzdrževal seznam prepovedanih spletnih strani, ponudniki dostopa do interneta pa bi te spletne strani morali blokirati. Uradni razlog za blokado je seveda blokada spletnih strani z otroško pornografijo.

Predlog cenzure je takoj naletel na številne proteste. Nasprotniki cenzure interneta so pripravili uradno ePeticijo, ki jo je v treh dneh podpisalo 50.000 državljanov, do včeraj pa preko 130.000, s čimer je to postala najbolj uspešna peticija v Nemčiji doslej.

Nasprotniki cenzure so organizirali tudi Delovno skupino o cenzuri ter celo dokazali, da je tovrstno cenzuriranje povsem nesmiselno, saj so na voljo precej bolj učinkoviti načini za boj proti spletnim stranem z otroško pornografijo.

Tako so na podlagi črnih seznamov spletnih strani z otroško...

Heise - V četrtek je nemški registrar DENIC brez vsakršnega obvestila ukinil spletno domeno wikileaks.de, kjer so anonimno objavljali razne tajne dokumente, ki so tako ali drugače ugledali luč sveta, kar je šlo mnogim v nos. Spomnimo, da je Wikileaks prejšnji mesec objavil sezname cenzuriranih spletnih strani v Avstraliji, kar je sprožilo ogorčen odziv avstralskih oblasti in blokado Wikileaks na tej celini. Pritisk se je stopnjeval, tako da je nemška policija pred štirinajstimi dnevi izvedla hišno preiskavo pri lastniku nemške domene wikileaks.de, domnevno zaradi iskanja dokazov o distribuciji nedovoljne pornografije. Odveč je poudariti, da niso našli ničesar. Avstralci so seveda vztrajali, da Nemcem niso naročili izvedbe te preiskave. Uradnih informacij o zaprtju še ni.

Situacija spominja na lanski spor med Wikileaks.org in švicarsko banko Julius Baer. Takrat so na Wikileaks objavili aktualne dokumente o poslovanju banke in skrivnih računih na Kajmanskih otokih, zaradi česar so Švicarji...

Slo-Tech - Kot poroča The Sydney Morning Herald, se je na avstralskem črnem seznamu domen, ki ga vzdržuje ACMA, znašel tudi Wikileaks. Slednji je poznana stran, ki objavlja razne nejavne dokumente, ki tako ali drugače pricurljajo v javnost. Razlog, da je Wikileaks pristal na tej famozni listi, je objava naslovov spletnih strani, ki jih cenzurira Danska. Da z njimi ne gre češenj zobati, so pokazali prejšnji teden, ko so upravljavcem foruma Whirlpool zagrozili z globo v višini 11.000 AUD, ker so na forumu objavili povezavo do neke spletne strani proti splavu, ki je prav tako na črnem seznamu.

Odločitev sicer nima opaznejšega vpliva na brskanje Avstralcev po internetu, se pa utegne to spremeniti, če bo vlada uveljavila obvezno cenzuro in filtriranje internetnega prometa. Na Wikileaks v izjavi za javnost ugotavljajo, da še vedno velja, da je prvo pravilo cenzure, da se o cenzuri ne sme govoriti. Poleg danskega so na Wikileaks razkrili še tajski seznam blokiranih strani, kjer so pod pretvezo...

Schneier.com - Kot poročajo na Wikileaks, so na spletni strani Pentagon Central Command (spletna stran je že ugasnjena) odkrili šifriran dokument v MS Word formatu z naslovom NATO in Afghanistan: Master Narrative.

Kot rečeno je dokument (bil) šifrian, vendar pa so vojaški operativci izbrali rahlo neustrezno geslo in ekipa Wikileaks je geslo razbila. Geslo je (bilo) progress. Dokument sicer ni označen s stopnjo zaupnosti, očitno pa le ni bil namenjen javnosti.

S pomočjo istega gesla so nato pri Wikileaks uspeli dešifrirati še tri najdene dokumente.

Bodo ameriški vojaki naslednjič izbrali daljše geslo?

Daily Mail - Če bi zgolj poročali o izgubi nove kopice osebnih podatkov v Veliki Britaniji, bi to skoraj ne bila več novica. A Britanci so tokrat poskrbeli, da je imel celotni postopek še pridih dramatičnosti.

Na pakririšču pred staffordshirskim pubom verige Brewers Fayre se je pred dvema tednoma našel USB-ključ z zaupnimi kodami, s pomočjo katerega bi lahko nepridipravi dostopali do baz podatkov britanskega sistema Government Gateway in si ogledali osebne podatke 12 milijonov ljudi. Ta sistem, za katerega skrbi Oddelek za delo in pokojnine (Department of Work and Pensions), Britancem že šest let omogoča dostop do raznih storitev, denimo vlaganja napovedi dohodnine, pregleda otroških doklad ipd. Samo letos ga je uporabilo 1,8 milijona ljudi.

Oblasti so vso stvar poskušale pomesti pod preprogo, a jim ni najbolj uspelo. Sprva so trdili, da so bili podatki enkriptirani, a očitno je resnica nekoliko drugačna. Ne le da niso bili, bojda je bilo med njimi več kot le nekaj dostopnih kod. Prav tako je...