PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

PhysOrg.com - Antimaterija se od navadne materije, iz katere je sestavljeno vso vidno vesolje, razlikuje le po naboju osnovnih delcev. V vseh ostalih lastnosti so antidelci povsem identični delcem. Ob trku delca z antidelcem se izničita in pretvorita v energijo v procesu anihilacije, kar je glavni razlog za težavno skladiščenje antimaterije. Pri zadevanju v stene posode, ki je kakopak iz materije, bi sproti anihilirala. Za shranjevanje antimaterije se zato uporabljajo različne pasti, kot je Penningova past za nabite antidelce.

Doslej najtežji znani antidelec je bilo jedro antihelija-3, ki so ga proizvedli in zaznali že v 70. letih prejšnjega stoletja. V novi številki revije Nature znanstveniki Brookhaven...

physicsworld.com - Skupina raziskovalcev je predstavila nov kompaktni izvor "kvalitetnih" rentgenskih žarkov, ki jih je bilo do sedaj mogoče proizvesti le v sinhrotronih. To jim je uspelo s pomočjo plazemskega pospeševalnika, ki ga poganjajo s petavatnim laserjem.



Vsaka nova generacija naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke, je prinesla mnogo novosti v znanosti. Odkril jih je Wilhelm Röntgen in s tem omogočil razvoj radiografije. S pomočjo sodobnih izvorov znamo narediti koherentne rentgenske žarke visokih energij, ki jih uporabljamo za fotografiranje kompleksnih sistemov na nanometrski in femtosekundni skali. Do sedaj je bila možna proizvodnja takih rentgenskih žarkov dovolj velikih energij le v sinhrotronu s...

Slo-Tech - Nova Gorica je pred kratkim postala bogatejša za novo pridobitev - amaterskim astronomskim observatorijem Voglarji, ki je v lasti lokalnega astronomskega društva Teleskop in ki predstavlja pomembno pridobitev za nadaljnje širjenje astronomije na Primorskem. Observatorij je velik 5,3 x 3,3 metre in se nahaja na 784 m nadmorske višine, severozahodno od Nove Gorice v Trnovskem gozdu, njegova vrtljiva kupola pa ima premer 2,3 metra, observatorij pa je seveda opremljen tudi s teleskopom, kot se za astronomske observatorije spodobi. V njem domuje računalniško podprt teleskop Meade 10" f/10 LX200. Astronomsko društvo Teleskop obljublja tudi dneve odprtih vrat, več o dogajanju pa bo objavljeno na njihovi spletni strani.

Slashdot - GLAST (Gamma-ray Large Area Space Telescope) je teleskop, ki ga je NASA izstrelila lani in po vesolju opreza za gama sevanjem. Ti žarki niso nič drugega kakor fotoni z zelo visoko energijo, ki nastajajo na različne načine, običajno ob radioaktivnem razpadu nestabilnih jeder. GLAST sicer prvenstveno strmi v oddaljeno vesolje, a je v prvih 14 mesecih delovanja zaznal tudi 17 izbruhov gama sevanja na Zemlji. Nekateri izmed teh, ki so sicer vedno nastajali med nevihtami, so vsebovali celo podpise, značilne za anihilacijo antimaterije. Med dvema nevihtama naj bi tako zaznali emisije gama žarkov intenzitete, ki jih lahko pojasnimo le z anihilacijo pozitronov, so objavili v četrtek na...

Slo-Tech - Misijo Ulikses sta NASA in Evropska vesoljska agencija začeli oktobra 1990, torej pred davnimi 18 leti. Takrat so v vesolje izstrelili orbiterja, ki je naprej švignil mimo Jupitra, nato pa ja pričel krožiti okrog Sonca z afelijem petih astronomskih enot. Z dvema iz berilijevega bakra grajenima antenama opremljeno plovilo je zbiralo podatke o izbruhih gama žarkov, o Sončevih južnem in severnem polu, kometu Hyakutake, katerega rep je slučajno preletelo leta 1996, Jupitru ter kometih McNaught-Hartley in McNaught. Življenjsko dobo misije so podaljšali štirikrat, nazadnje prav do marca 2009.

Sedaj se misija počasi dokončno zaključuje. Zadnji načrtovani kontakt s plovilom bo 30. junija 2009,...

Slashdot - Letos mineva 400-letnica uporabe teleskopov, s katerimi se je prvi začel igrati Galileo Galilei, in prav Telescopio Nationale Galileo na Kanarskih otokih poroča o najbolj oddaljenem izbruhu gama žarkov doslej. V četrtek so namreč z Nasinim Swiftom zaznali eksplozijo umirajoče zvezde, kasneje pa so izračunali, da gre za zelo oddaljen dogodek. Izračuni s Telescopio Nazionale Galileo kažejo, da je imel izbruh rdeči premik 8,1, kar ustreza razdalji več kot 8,0 gigaparsekov. To pomeni, da se je zgodil, ko je bilo vesolje staro zgolj rosnih 630 milijonov let - sedaj jih šteje okrog 14 milijard. Znanstveniki so nad odkritjem navdušeni, saj kaže, da so se že zelo zgodaj začele formirati prve zvezde...

NASA - Znanstveniki so pred štirimi dnevi ob umiranju zvezde zabeležili rekordni izbruh gama žarkov. Velikanska eksplozija, ki je bila od nas oddaljena 7.5 milijard (!) svetlobnih let, je bila tako svetla, da je bilo za kratek čas možno videti njen blisk tudi s prostim očesom.
Iz oddaljenosti v svetlobnih letih lahko sklepamo, da takrat, ko se je eksplozija dejansko zgodila, Zemlja še ni obstajala.



Omenjeni izbruh je sprožil detektorje na samodejnem Nasinem satelitu Swift, s katerim jim je uspelo posneti dogajanje. „Najprej smo mislili, da je nekaj narobe s satelitom,“ je dejal Neil Gehrels...

Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.



Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso...

The Register - Nedavno je mednarodni ekipi astronomov uspelo s H.E.S.S. (High-Energy Stereoscopic System), skupino štirih teleskopov v Nambiji, posneti prvo sliko supernove v gama delu EM spektra. S tem so dokazali, da so supernove eden izmed mnogih virov kozmičnih žarkov, visokoenergijskih žarkov, ki nas vsakodnevno bombardirajo.

Kaj je pri tem tako posebnega? Gama žarki imajo to nerodno lastnost, da prehajajo skozi skoraj vsako snov in jih je tako skoraj nemogoče "ujeti" ter upodobiti. Tokrat so si pomagali s sevanjem Čerenkova. Na kratko, to je sevanje, ki ga snov odda, če jo preleti nabit delec s hitrostjo večjo kot je hitrost...

Slashdot - Vsi, ki imajo radi znanstveno fantastiko, verjetno poznajo antimaterijo. V Zvezdnih stezah namreč skupaj z materijo poganja warp pogone. Po nekaterih izjavah in teorijah naj bi bilo to zduževanje nemogoče, a vsi vemo, da so nekoč govorili, letenje ni mogoče in da je Zemlja ploščata ...

A kot poroča Slashdot, jo bomo kmalu lahko uporabljali v praktični znanosti in za naše dobro. Znanstveniki v Ženevi so odkrili, da lahko antiprotone pošljejo v točno določeno celico, ki jo izberejo in da tam povzročijo veliko več "škode" na tumornih oz. rakavih celicah. Poleg tega pa, v primerjavi z drugim metodami zdravljenja, povzročijo zelo malo škode na bližnjih celicah, saj je tehnologija veliko bolj precizna. Klik!

Slo-Tech - NASA lahko kaj kmalu pričakuje nov teleskop imenovan "Galaxy Evolution Explorer", s katerim bodo lahko opazovali milijon galaksij, s čimer naj bi jim uspelo ugotoviti nastanek zvezd, saj predstavljajo galaksije kozmično razdobje desetih milijard let. To bi močno pomagalo pri nadaljnjih odkritjih temeljnih struktur vesolja. Satelit s teleskopom naj bi iztrelili s pomočjo rakete Pegasus XL. Teleskop naj bi po vesolju krožil 28 mesecev. Preberite si še, kako stvarca deluje in pomembne podatke.