IBM - Raziskovalci iz IBM-a so razvili prve umetne nanometrske nevrone iz pomnilnika na fazne spremembe (PCM), ki se obnašajo zelo podobno kot naravni nevroni v živih bitjih. Ekipa IBM Researcha v Zürichu je iznašla postopek za njihovo izgradnjo ter postavila omrežje 500 takih nevronov, s čimer se odpira pot k širši uporabi strojnega učenja in, če se optimistično zazremo v prihodnost, h gradnji umetnih možganov.

Že dolgo časa je sprejeto dejstvo, da s klasičnimi računalniki in proceduralnim programiranje ne bomo umetni inteligenci prišli niti blizu. Človeški možgani pač delujejo drugače in trenutno so edini pametni model kolikor toliko univerzalne inteligence, ki nam je poznan. Strojno učenje, ki svoj razcvet doživlja v zadnjih...

Slo-Tech - Google je eno izmed vodilnih podjetij na področju prepoznavanja slik in govora ter strojnega prevajanja. Vsem trem problemom je skupno dejstvo, da niso rešljivi z enostavnimi sekvenčnimi algoritmi, ker ne moremo predvideti vseh možnih vhodnih podatkov. Največ na tem področju obljubljajo umetne nevronske mreže (ANN). Google je v zadnji objavi pokazal nekaj fantastičnih slik, ki dajejo vpogled v delovanje ANN.

Kot tolikokrat v zgodovini je tudi zamisel ANN navdahnila narava, ki je imela milijarde let časa, da poišče rešitve za probleme. Te niso vedno optimalne, so pa v okviru možnosti in potreb zelo dobre. Kjer bi se s klasičnim zaporednim algoritmom zaleteli v zid, so se ozrli po bioloških nevronskih mrežah oziroma možganih. To je zelo logična poteza, saj so človeški možgani izjemno dobri pri reševanju problemov, za katere jih je evolucija...

engadget - IBM je skupaj s še štirimi univerzami (Columbia, Cornell, California in Wisconsin) in DARPO ustvaril prvi čip, katerega zasnova ni zasnovana na von Neumann-ovem modelu računalnika (procesor in spomin ločena ter povezana z vodilom), ampak je modeliram po vzoru človeških možganov (nevroni oz. živčne celice, služijo kot procesorji za izračun informacij; sinapse, ki služijo kot osnova za učenje in spomin in nevrite (aksone), ki povezujejo tkivo računalnika).

Problem von Neumann-ovih računalnikov je postala predvsem njihova nezmožnost rasti in posledično reševanje velikih problemov. Z razstjo...

Forbes - IBM-ov superračunalnik, poimenovan Watson, je doživel svojih petnajst minut slave februarja, ko je gladko porazil človeška rekorderja v televizijskem kvizu Jeopardy. Seveda pa tako intelektualnega kot finančnega kapitala v Watsona niso vlagali le zavoljo televizijskega nastopa. Nasprotno, projekt se že nekaj časa razvija tudi v aplikativnejše smeri.

Forbesov Bruce Upbin piše o usmerjanju Watsona v medicinske vode. Ekipa raziskovalcev iz unverze v Marylandu je pred približno letom in pol IBM-u pomagala izbrati medicinske učbenike in strokovne revije za učenje superračunalnika. Pomagali so jim tudi z izborom vprašanj, na katera naj bi sistem znal odgovoriti in s pomočjo katerih ga lahko preizkušajo. Dr. Elliot Siegel z omenjene univerze je nabor besedil označil...

Inštitut Jožef Stefan - V četrtek, 31.03 ob 12. uri bo na Fakulteti za računalništvo in informatiko, predavalnica PRJA, Jadranska 21
v okviru Solomonovega seminarja Matjaž Gams ob izvolitvi v naziv rednega profesorja imel svoje inavguracijsko predavanje - Inteligenca – naravna, umetna in inženirska.

Predstavljeni bojo koncepti naravne inteligence, pomembni za razumevanje tega pojava in posredno, na podlagi odkritij, za izdelovanje bolj "inteligentnih" računalniških sistemov. Omenjena bodo tudi nekatera nova spoznanja, ki pomembno dograjujejo vedenje izpred nekaj let, npr. to, da je vsak nevron samostojna računska enota, kar pomeni, da so možgani še bistveno bolj zapleteni, kot smo sklepali do sedaj.

Pri analizi umetne inteligence oz. inteligentnih sistemov bo predstavitev posvečena vprašanju relevantnosti - kako lahko s temi tehnikami izboljšamo znanje in obnašanje ljudi od pokojninske reforme dalje. Predstavljeni bodo nekateri konkretni projekti in akademske objave, večinoma narejene v Odseku IJS za...

Slo-Tech - Kot poročajo na Children's Hospital Boston, je njihovim raziskovalcem skupaj z raziskovalci iz UC Irvine in UC San Diego uspelo spodbuditi rast nevronov po poškodbi hrbtenice, ti nevroni pa so potem tvorili sinapse. To jim je uspelo na miših, in sicer tako, da so blokirali poseben encim (PTEN), ki blokira rast nevronskih celic.

Raziskovanje je sicer še v zelo zgodnji fazi, kaže pa, da bo nekoč v prihodnosti morda mogoče zdraviti poškodbe hrbtenice. Članek z rezultati študije z naslovom PTEN deletion enhances the regenerative...

IBM - Na superračunalniški konferenci SC09, ki se bo danes v Portlandu sklenila, je IBM predstavil svojo simulacijo mačjih možganov. Njihov računalnik Dawn Blue Gene /P, ki ga poganja 147.456 procesorjev s 144 TB pomnilnika in algoritem BlueMatter, simulira aktivnost možganskega korteksa z 1,6 milijarde nevronov, povezanih z 8,87 bilijona sinapsami. Tako predstavljen korteks ima približno 4,5 odstotka kapacitete človeških možganov, je pa zmogljivejši od mačjih možganov. Simulacija še ne teče v realnem času, tako da tejle supermački srce utripne enkrat na minuto (simulacija teče 83-krat počasneje), ji pa.



Znanstveniki razlagajo, da to še zdaleč ne pomeni, da razumejo, kako delujejo možgani. Kot...

Technology Review - Evropska skupina znanstvenikov in raziskovalcev z imenom FACETS (Fast Analog Computing with Emergent Transient States project), ki jo koordinira profesor fizike Karlheinz Meier z Universitãt Heidelberg, je razvila procesor, ki posnema delovanje možganov. Sestavili so ga iz 200.000 umetnih nevronov in 50 milijonov sinaptičnih povezav med njimi, s čimer se želijo približati organiziranosti naših možganov. Ti sicer vsebujejo več kot 100 milijard nevronov. Za vsak nevron so porabili približno 100 elektronskih komponent (tranzistorjev, kondenzatorjev ...), medtem ko jih sinapsa zahteva le 20. Ker je sinaps tako mnogo več, na silicijevi rezini...

Wired Blog - Možganski center za spomin in orientacijo pri ljudeh je dolgo veljal za preveč neorganiziran, da bi lahko iz njega pridobili kakršnokoli uporabno informacijo. Raziskave na podganah so celo kazale, da so morda prostorski spomini hranjeni naključno, vendar je znanstvenikom iz londonskega University College-a vseeno uspelo ugotoviti lokacijo osebe v virtualni sobi na podlagi možganske aktivnosti.

Znanstveniki so se osredotočili predvsem na hipokampsu, del možganov, ki je odgovoren za obdelavo prostorskih relacij in kratkoročnih spominov - pomaga torej pri ugotavljanju kje smo.

Seveda so...

Slashdot - Nemški raziskovalci iz Max Planck inštituta so pod nekoliko drugačno luč postavili eno izmed osrednjih idej človeštva - da so dejanja, ki se jih odločimo narediti, popolnoma naša in nepredvidljiva. Z možganskimi skenerji jim je namreč uspelo predvideti določene preproste odločitve tudi do sedem sekund preden so testni subjekti dejansko storili določeno dejanje.

Seveda bolj zapletene odločitve, ki vključujejo veliko zavestnega mišljenja, (še?) ne morejo biti predvidene, vendar pa so z MRI slikami in analizo proženja različnih delov možganov tekom možganskega procesa, ki vodi do samega dejanja, uspeli precej natančno napovedati, s katero roko bodo testiranci pritisnili na gumb. Vseeno pa popolne...

FOX News - Nedaleč od naše deželice, na univerzi V Padovi jim je uspelo s pomočjo proteinov vzpostaviti komunikacijo med nevroni in čipom. Član raziskovalne ekipe Stefano Vassanelli sicer pravi, da bodo minila še desetletja do praktične uporabe v medicini, saj se nevroni sedaj med simulacijami poškodujejo.

Že vidim Apple iLife BlackBox, ki bo poleg ostalega, v primeru nevarnosti naredil backup možganov. V primeru neuporabnosti biološkega telesa, te bodo prenesli na InternetHeaven oz. iWalhalla, če boste naročili vaše bodoče bivanje v skandinavskem pomnilniku.

Wired News - Na Floridi so nabrali 25.000 podganjih nevronov in jih poslali pilotirati F/A-22. Za enkrat sicer le simulator, ampak očitno so glodalci po naravi dobri piloti, saj zanesljivo krmarijo letalo v vseh vremenskih pogojih.

Kot vhod mreža nevronov dobi horizontalni in vertikalni premik, na podlagi katerega se prožijo signali za premikanje telesa. Ti se prevedejo v premike palice (s to spreminjamo vpadni kot in vrtenje okoli vzdolžne osi) in jih lahko strnemo v tri področja, levo-desno, naprej-nazaj in odklon. V tem pogledu je vse skupaj resda precej podobno klasičnim avtopilotom, nikar pa ne pozabimo, da ta pristop na relativno preprost način odpira pot do bistveno bolj napredne sposobnosti učenja in razpozanvanja...