UI in poraba energije: Zakaj vsakič sestavljamo puzle iz nule?

Pozdravljeni,
Že nekaj časa spremljam debate o ogromni porabi energije za delovanje umetne inteligence. Kot človek brez inženirskih titlov, a z zdravo kmečko logiko, se sprašujem, zakaj tehnološki velikani trenutno odkrivajo toplo vodu in po nepotrebnem kurijo energijo našega planeta.
Napisal sem krajši manifest o tem, kako bi morala UI delovati na podlagi hibridnega sistema (trajni arhiv + obnovitvena UI), namesto da za vsako vprašanje znova računa celoten svet. Zanima me vaše mnenje – kje v moji logiki delam napako oziroma zakaj industrija tega ne izpelje bolj radikalno?



Manifest za trajnostno umetno inteligenco: Nehajmo vsakič znova sestavljati puzle!

Današnji razvoj umetne inteligence (UI) nas pelje v energetsko slepo ulico. Poslušamo opozorila o gigavatih elektrike, ki jo podatkovni centri porabijo za to, da nam računalniki odgovorijo na preprosta vprašanja. Pa je to res potrebno? Kot človek brez akademskih titlov, a z zdravo kmečko logiko, trdim, da tehnološki velikani trenutno odkrivajo toplo vodo in po nepotrebnem kurijo energijo našega planeta.
Trenutni sistem deluje tako, da ima pred sabo milijone delčkov puzel. Vsakič, ko uporabnik postavi vprašanje, UI vzame kupček teh delčkov in sliko sestavlja popolnoma od začetka. Tudi če milijon ljudi vpraša isto stvar, bo računalnik milijonkrat znova kuril elektriko za isto računanje. To je norost.

Rešitev: Hibridni sistem s trajnim arhivom

Če želimo stabilno in varčno prihodnost, moramo delovanje UI takoj spremeniti v hibridni model, ki temelji na dveh preprostih stvareh:
1. Celoviti in odprti svetovni arhiv: Namesto nenehnega sestavljanja puzel moramo zgraditi skupen, pameten arhiv že sestavljenih slik. Ko nekdo nekaj vpraša, mora UI najprej pogledati v ta arhiv. Če je odgovor tam, se ga preprosto prebere – poraba energije za to je skoraj enaka ničli.
2. Specializirana obnovitvena UI: Namesto enega samega ogromnega superračunalnika, ki dela vse, potrebujemo majhne, avtonomne programe v ozadju. Ta "obnovitvena UI" bi skrbela izključno za promptno dopolnjevanje in osveževanje arhiva. Ko se v svetu pojavi nov podatek, ga ta sistem vnese na pravo mesto v arhivu – enkrat za vselej.
S tem ko podatke enkrat sortiramo in zaklenemo v arhiv, odpade potreba po nenehnem, potratnem "razmišljanju" računalnikov v oblaku.
Na svetu ni nikogar, ki bi bil več vreden kot jaz, so pa vsi ljudje enakovredni meni. Zato si ne dovolim, da me tehnologija in ljudje s petimi titli strašijo z energetsko krizo, medtem ko sami ne vidijo najbolj preproste rešitve. Čas je, da UI neha sestavljati puzle in začne gledati celotno sliko

Sej jih ne ds 4.1 flash ima lut implementiran v modelu.

Nisem bral, ampak:
Llmji so itak že zbrali vso znanje, ki ga potrebujejo.
Kar se sedaj aktivno počne je to, da se izdaja iteracije, kjer jih učijo na mičken bolš način, ostalo pa je bolj ali manj vse na harnessu.

Vidva sta točno zadela bistvo moje debate.
Prvi pravi, da je znanje že zbrano (torej osnova za arhiv že obstaja).
Drugi pa pravilno opozarja, da sprotno ustvarjanje in ekstrapolacija kurita planet.

In to je moja poanta!
Če imamo znanje že zbrano, zakaj za vsako 'ekstrapolacijo' znova kurimo gigavate, kot da delamo puzle iz nule?

Moja 'obnovitvena UI' bi morala te nove ekstrapolacije, ko so enkrat narejene in potrjene, takoj pospraviti nazaj v arhiv. Tako bi naslednjič porabili nič energije, namesto da nenehno ekstrapoliramo toplo vodo.

Zato ker znanost in naraščajoča uporaba ter nove oblike uporabe

WhiteAngel je včeraj ob 23:37:19 izjavil:

UI ni v nobeni energetski slepi ulici. Čipi in algoritmi so z vsako generacijo bolj učinkoviti in porabijo manj energije. Uporabniki so tisti, ki hočejo vedno več.

Men se zdijo čipi z vsako generacijo dražji. Kje je tu učinkovitost ne vem..