AI in nova hladna vojna: Katere države so se postavile na katero stran (PAX SILICA VS WAICO)

AI in nova hladna vojna: Katere države so se postavile na katero stran (PAX SILICA VS WAICO)
Dve konkurenčni viziji obdobja umetne inteligence


Pax Silica je pobuda pod vodstvom ZDA, osredotočena na zagotavljanje fizičnih temeljev umetne inteligence, vključno s polprevodniki, računalniško infrastrukturo, napredno proizvodnjo in kritičnimi minerali. V njenem članstvu so številna gospodarstva, ki imajo pomembno vlogo v svetovni dobavni verigi polprevodnikov.

Nasprotno je W.A.I.C.O. medvladna organizacija s sedežem v Šanghaju. Julija 2026 je 29 držav podpisalo njen ustanovni sporazum, njen deklarirani cilj pa je spodbujanje mednarodnega sodelovanja in globalnega upravljanja na področju varne in pravične umetne inteligence

Članstvo razkriva dve različni geografski težišči. Pax Silica vključuje ZDA ter pomembna tehnološko razvita gospodarstva Evrope in indo-pacifiške regije, medtem ko W.A.I.C.O. močneje prodira v države globalnega juga, med drugim v Brazilijo, Indonezijo, Južno Afriko, Pakistan in številne afriške države.

Zakaj države izbirajo različne strani

Oba bloka nista povsem primerljiva. Pax Silica je predvsem partnerstvo, osredotočeno na dobavne verige, medtem ko je W.A.I.C.O. mednarodna organizacija, ustanovljena na podlagi mednarodnega sporazuma, katere osrednji cilj sta sodelovanje in upravljanje na področju umetne inteligence. Prav ta razlika pomaga pojasniti, zakaj se lahko članstvo v obeh pobudah prekriva.

Za Washington sta dostop do najsodobnejših čipov in zanesljive dobavne verige pomembna vira vpliva. Ameriški ekosistem vključuje pomembne zmogljivosti na področju polprevodnikov v državah, kot so Japonska, Južna Koreja in Nizozemska, medtem ko širši gospodarski odnosi med ZDA in Pekingom ostajajo tesno prepleteni, tudi prek trgovine med ZDA in Kitajsko.

Kitajska lahko medtem državam v razvoju ponudi infrastrukturo, usposabljanje ter dostop do vse bolj konkurenčnih odprtih modelov umetne inteligence, katerih uteži so javno dostopne. To je lahko še posebej privlačno za države, ki menijo, da so v tehnoloških institucijah pod vodstvom Zahoda premalo zastopane, ali pa se želijo izogniti odvisnosti od enega samega dobavitelja.

https://www.visualcapitalist.com/cp/the...

Please use european billions, if you are writting on Slovenian forum. Not that anyone can even comprehend how much billion is, let alone trillion.

Oooo, Šalky se spet šali, nobene AI vojne ne bo, čisto preprosto se bo ameriški overinvestirani mehurček razpočil in, ko si bodo ameriški investitorji celili rane, bodo normalna podjetja prevzela trg, verjetno DeepSeek.

Enaka zgodba kot z vsemi izumi, kjer je bilo frizerkam jasno, "da se splača", je bilo pri železnicah tako, pa pri internetu, pohlepni investitorji so se zainvestirali in zmetali preveč denarja v zadevo, potem je pa enkrat počil balonček in so imeli vsi solzne oči.

Zakaj bi pa bila katastrofa?
Misliš da ljudje kredite jemljejo in bajte zastavljajo, da lahko kupijo te puhle delnice?
Povečini je ljudi zučilo, da se to ne dela.
Najbolj butasti so pa že brez bajt in nimajo kaj več zastaviti.

karafeka je danes ob 15:42:20 izjavil:

No ja, a je takrat v času dot com balona, res bilo toliko folka, ki bi kupovali delnice? Jaz bi rekel, da jih je danes enormno več, pa večina kupuje prek telefonov, tako malo usput, medtem ko tiktok gleda. Zna bit, da ko začne padat, da bo, po nemško, disaster. Pa ne namigujem, da je kak balon.

Mah te posamezniki niso problem, problem so firme, ki vlagajo denar v delnice, od skladov, do bank itd.

Dejansko je koncept AIja tako preprost za navadnega smrtnika, da je vsakomur jasno, da bo zadeva uporabna in zato mecejo gore denarja v AI.

Ampak problem je, ker mecejo vanj vec denarja kot ga bo prinesel, kar lahko naredi ogromno skode. Kot pravim, enako je bilo z zeleznicami v UK 1800neki, ko so sle cele druzine na kant in v dot com balonu. Saj so tako zeleznice obstale in tudi internet, ampak je sel pa marsikdo v bankrot. In spet bo enako.

Zanimiv čas ;) Sem UI spraševal kolk stroški presegajo zaračunane naročnine, pa baje da ni 100x temveč samo med 2.5x in 10x... Tako da glede na nesporni potencial tehnologije mogoče ni noro tolk denarja notri metat, ker je zihr še precej rezerve za izboljšanje.

Chalky je danes ob 15:59:07 izjavil:

Glavna razilka je da so v ameriški koaliciji pravi partnerji, v Kitajski pa služabniki(podložniki) ki bodo delali za njih. Recimo Mozambique in Zambia nista ravno državi kjer bi lahko pričakoval da bodo proizvajali ASML stroje oziroma kakšne čipe.

Šalki se spet šali. Pač bla bla...

Chalky spremlja politiko USA od znotraj :)