Nekoc je bila majhna idilicna vasica...

... v kateri je zivela mnozica srecnih kreatur. Ce bi jo uvrscali v cas in prostor in bi lahko rekli, da je bila kakor Galska vasica od koder sta izhajala Asterix in Obelix. Vas steje okoli 100 prebivalcev, 27 his, zupanova hisa stoji pred trgom kjer je tudi vodnjak.

-----

Torej kakor ste morda ze ugotovili bi se tu probali eno igranje domisljiskih vlog. Vsak igralec prevzame vlogo enega vascana, ki mu dodeli poklic, spol, ime in znacilnosti. Od ras so igralcem trenutno na voljo samo cloveske. Obstajajo tudi vilinci (elfi), ki so naceloma dobri, palcki (gnomi), ki so hudobni in par trolov, ki so veliki in neumni.

Vsak, ki se vkljuci v igro se najprej predstavi kdo je kot igralec, tega igra do njegove smrti. Ce umres ne mores dobit novega igralca do konca trenutne seje.

Med samo igro poves kaj pocnes oz. kaj bi zelel pocet nakar ti vodja igre pove kaj se dogaja s teboj, ce ti je uspelo oz. kaj vidis.. :)
Kar se tice turnov itd. jih naceloma ni. Ko game master odpise se stvari odvijajo dalje s tabo. Upostevam samo zadnji post. Torej, ce se igralec trikrat premisli glede tega ali bo skocil v vodnjak ali pa ga bo samo lepo gledal upostevam zadnji post.

To bi bilo pa bolj ali manj vse. Bodi kreativni kar se tice opisovanja akcij, igralci lahko komunicirate med seboj. Lahko prevzamete tudi vlogo NPC (non-player charachterjev), ce ni nikogar, ki bi jo prevzel jo bom jaz. Bodite pridni in bomo ze med igro bolj natancno razvili ugotovili bolj ali manj.. aja, na zacetku probite ne lutat ven iz vasi, ker je okoli v gozdovih veliko nevarnih zivali in ce nimate primerne opreme boste kot navaden vascan hitro pojedeni.

.. aja .. GM je bog.. :)

...kjer sreča vaškega norčka Tarantem-a, ki se igra z lesenim mečom in bori proti vaškim otrokom ter se dere: JAZ SEM MOGOČNI...

(nekdo naj izbere vlogo mogočnega)

Izza vogala mestne hiše je mali trol Potiček prestrašeno gledal kaj se dogaja na trgu. Zaradi velikega dolgčasa, saj Potiček ni imel nobenega prijatelja, ter neizmernega kričanja otrok in tistega norega Tarantema, ki ga nikakor ni mogel gledati se je odločil da odide v bližnji gozd.
"Le zakaj mi mama vedno brani hoditi na jaso, kjer rastejo tiste slastne jagode, ki jih oča prinesejo z lova?", se je spraševal mali Potiček na svoji poti proti jasi in si veselo požvižgaval pesmico.
Kar naenkrat je žvižganje utihnilo in v vas se je zaslišal grozovit krik. Otroci so izpustili meče ter se razbežali po hišah. Pretep med Jarom in Jordanom je prenehal. Začudeno sta se spogledal.

Ah.. sej vam skor gre.. :)

Ne gremo se pripovedovanje zgodbice v stilu nadaljuje en stavek ampak si vsak izbere eno vlogo. Jaru, ki trenutno pohajkuje po mestu mi je vsec. Cowboy, Tom .. vidva ne pripovedujeta zgodbe .. tole kar sta vidva napisala je naloga GMja.. vidva si izbereta karakterja :)

Torej gremo igro naprej..

Jaru pride na trg kjer nekaj zena nataka vodo iz vodnjaka. Ker je vedro tezko morata vsakic dve vrteti rocaj, da lahko dvigneta vedro vode ven. Okoli divjajo in se igrajo otroci. Iz vrta krcme zaspano opazujejo situacijo trije starcki, ki pijejo pivo. Tipicen, idilicen dan.. :)

Torej Jaru.. kaj storis?

spol: moški
poklic: lovec
ime: Beawer Lowicius
značilnosti: spretnost (mnogo letne izkušnje z mrežami in vrvicami, odiranjem in klanjem), potrpežljivost (čakanje na plen naredi svoje), gibčnost (mislite da je lahko bežati pred podivjanim merjascem?), sreča (ki mu jo prinaša zlati obesek, ki ga je našel v trebuhu velike gozdne mačke).

ja?

Ostanke zajtrka stresem skozi okno, skrbno prekrijem Friderika II, da ne bi zbujal odvečnega pohlepa in si nadenem delovni predpasnik, znak mojega stanu. Obiskovalca pričakam za delovno mizo, še vedno požvižgaje si isto lahkotno pesem.

da vidmo če bo tole šlo.

Prva stvar v življenju, ki se jo spomnim je neznanski mraz in kopica začudenih obrazov nad mano. Ko sem bil star 9 let sem padel v ledeno reko in iz nje so me potegnili vilinci. Poskrbeli so da sem hitro okreval in namesto da bi me odnesli med ljudi so mi pustili, da sem se vključil v njihovo družbo Morda so vedeli, da sem že 3 leta sirota in se potikam od hiše do hiše kjer prosim hrano in zatočišče pri dobrih ljudeh ter kradem kar se da po natrpanih ulicah. Pozimi s svojim žepnim nožičem odklenem ključavnico na konjušnici in s konji prespim v senu. Že nekaj dni po tistem, ko so me potegnili iz reke so opazili da sem zelo gibčen in spreten. Zaradi mojih skoraj akrobatskih sposobnosti so mi dali ime Kelvar (vilinsko ime za živa bitja ki se premikajo).

Ko sem živel po gozdovih z vilinci sem še naprej razvijal svoje sposobnosti. Naučili so me rokovanja z malim mečem (zaradi manjše postave in zgolj navadne, človeške moči mi veliko orožje ni pisano na kožo) in vsemi vrstami nožev. Prav tako sem zaradi življenja v gozdu razvil sposobnost, ki je lastna le vilincem. Še tako skrbnemu stražarju se lahko neslišno splazim za hrbet in mu ukradem orožje ali ključe nato pa se neopažen odplazim naprej.

Sedaj sem star skoraj 22 let in živim v mali vasici med ljudmi. Nedavno sem se ločil od moje družine, vilincev, in se odpravil iskati ljudi ki so me poznali pred mojo nesrečo. Ker sem prijazen in zgovoren so me ljudje lepo sprejeli, vaški kovač Jaru pa me je prijazno sprejel pod svojo streho in me vzel za vajenca (a lahko ?).

Galimor: Kricac vstopi v tvojo domovanje in se predstavi ter te popvprasa, ce si ti Galimor. Ko dobi pritrdilni odgovor ti poda zapecatena kuverto. Svetuje ti, da jo na samem odpres in hkrati namigne, da se udelezi otvoritve festivala. Ko odide si pozorno ogledas rumeno kuverto z velikim rdecim pecatom na katerem je vrisan kraljevi grb mec okoli katerega je ovit kaci podoben zmaj. Spodaj so kraljeve inicialke: A.X.M. King Aserral of Merciless the Second.

Bos takoj odprl kuverto ali bos pocakal na primernejsi trenutek?


Beawer Lowicius: vseeno se prepozno zdramis in se skoraj zaletis v dva mozaka, ki se pogovarjata v najnovejsi novici, ki krozi po mestu. Kraljevi poslanec bo zvecer na otvoritvi sejma, posvecenega Miakkaluju, božanstvu razpotji, brezpotji, kozjih stezic, zaščitniku popotnikov in pastirjev, oznanil novo nalogo. Vsakih nekaj let se trenutno vladajoci kralj odloci, da potrebuje neko ali magicno ali religiozno stvar, novo zeno ali pa kaksno cudno domaco zival. Nevarnosti je vedno polno a je to ena od idealnih priloznosti za mladenice inu mladenke enako, da se dokazejo v svojih sprentnostih in pridobijo ugled in viteski naziv.

Grdo te odrineta in se zacneta dreti nate, da bodi bolj previden. Hitro se odstranis.
--
Tudi vsem ostalim pride novica na usesa. Tako, da sedaj cakate na vecer, ko se boste lahko udelezili sejma in slisali kaj se dogaja.

--

Rabim se od:

kst: IME tvojega karakterja

Gand, ime mi je "Kelvar". Sej piše v moji predstavitvi :)

Pismo si podrobno ogledam. S strahospoštovanjem ga vrtim po rokah, vse dokler me ne premami radovednost. S hrbtom obrnjen proti oknu se sklanjam nad delovnim pultom, pretvarjjajoč, da delam. Previdno strem pečat in pokukam v ovojnico.

imo je najbolj, da se kar držimo našega časa ?

Obara je res bila odlična! Celotno dogajanje v gostilnici je bilo precej živahno, vse pa se je vrtelo okoli sejma ter kraljeve naloge. Le kaj si bo izmislil tokrat??

Pred večernim sprehodom do gozdička na sončni strani, si tako kot vsako popoldne, napolnim pipo s sveže posušenim rastlinjem, ter se zazibam na svojem zmajčku. Ferdinand prvi, mislim da mu pravi. Dobil sem ga v dar, za svojih trideset let, od celotne vaške skupnosti. Ti zmajčki so res nekaj posebnega, občutek, ki ti ga pričara, deluje prav blaženo na telo in duha. Saj tudi vaški vrač priporoča vsaj pol ure zibanja dnevno.
Črno rumeno pipo, ki me ziba sem ter tja, pa mi je podaril sam vaški tesar, Kača Strupenjača jo je poimenoval. Dobro ime, ni kaj...

Ko gledam zahajajoče sonce, ki izginja za belimi vrhi Štiriglava, ko je pipa že ugasnila in ko se je zmajček že ustavil, začutim lahkoten a hladen vetrič, ki me predrami iz lahkotnega dremeža. Z police pograbim debel usnjen pas, ki ponosno nosi očetov lovski nož. Le to mi je ostalo od njega... Naj vzamem tudi lok, se vprašam. Pustim ga viseti na steni, čez ramo pa si vržem torbo, v kateri se skriva cel kup lovskih pripomočkov.

Sončni gozd bo sončen le še kake pol ure si rečem, ko stopim pod veliki in po vsej verjetnosti prekleto stari kostanj, ki označuje začetek gozdiča. Ptice so se vrnile, tudi nekaj veveric opazim, ko stopam po znani poti. Ehh, verjetno je zjutral zalutal kak snežni trol, ki je tako prestrašil celoten gozdič. Upam le, da mi uničil kake pasti. Na sejmih vedno vsi radi, pravzaprav vsi zelo radi dobro jedo! Smo že tukaj, si rečem, ko v daljavi zaslišim žuborenje potoka, ki napaja tudi našo vas. Skozi grmovje opazim divje zajce. Mislite, da vedo kaj se jedel? Dvomim... Ampak lok bi pa lahko vzel!

Tokrat je bil ulov precej bolj bogat! Celo fazan je nasedel moji vabi. In mladi srnjak tudi. Po obveznem puščanju krvi, ju nahitro očistim, ter privežem na torbo, ki si jo zopet vržem čez ramo. Dvajset, mogoče petindvajset kilogramov imata si rečem, ter se odpravim proti potoku. Mimogrede naredim še majhen obvoz ter se pod razklano smreko zazrem v jamo pod seboj. Da, tam so... Tudi on je tam, tisti, ki je skoraj končal moje mlado življenje... Prekleto, kako je velik! V vasi pravijo, da se ga bojim. Po pravici povedano imajo tudi deloma prav, ampak jaz ga tudi rahlo šparam. Čakam na priložnost...

V vas se vrnem dokaj hitro, ustavim se še pri gostilničarju, ki je tokrat veliko bolj zadovoljen. Le na fazano perje ne pozabi, ga dregnem. Le zasmeji se... Na trgu mladci že pripravljajo kres. Nocoj bo pa še zabavno. Upam, da ne bo zopet zmanjkalo vračevega šnopsa, ali Eliksirja kot mu on ljubkovalno pravi. Na preteklem sejmu so se skoraj stepli za zadnji flaškon...

Zasedlal sem svojega konja ter se počasi podal proti vaški gostilni. Tam sem popil vino ali dva ter opravil kratek pogovor z krčmarjem. Za njegovim hrbtom sem videl da je imel odprto kuverto, ki jo je na skrivaj poskušal skriti. Mislil sem si da verjetno ni kaj pomembnega in da takšen časten mož kot naš krčmar gotovo ne počne kaj nelegalnega, zato sem se počasi odmajal do konja ter zajahal na reden obhod vasi. Opazil sem, da je veliko ljudi govorilo o nekakšnem sejmu. Nič slišal za to. Kakor koli, na poti do domnevnega prizorišča sem opazil vabilo, da naj se vsak pogumen mladenič inu mladenka zglasita za neko igro. To bi lahko postalo zelo zanimivo...

Jaromir.
rasa: clovek
klasa: bojevnik
spretnosti: vihtenje meca, pitje litra piva v 10 sekundah, amulet - nasprotnika zamrzne za 5 sekund, rocne spretnosti (oblikovanje orozij)
starost: 18
bio:

Rodil sem se v vasici Vardordorf. Zmaj Dragunox mi je ubil druzino ze pri mladih letih. Na sreco sem ravno takrat pasel gremline. Odsel sem od doma, da se mascujem hudobnemu zmaju. V gozdu sem srecal prijaznega elfa Twiggy-ja, ki mi je (ker sem ga resil izpod krempljev volka) podaril carobni amulet. Pot me nekega dne pripelje v vaso vasico.

a da bo Galimor leader?
pri Ferdinandu prvem!

sej ideja se zdi ful fajn, sam recimo, jest zdele postavim quest ala najdi tega in tega zmaja za temi in temi gorami, ter prinesi njegov jezik našemu preljubemu kralju, ker ta jezik "baje" deluje kot naravni afrodizijak in ker v tem času še nimajo plavih tabletk, naš kralj pa si močno in nujno želi potomcev, saj se mu bliža smrtna ura in v primeru, da nima potemcev, bo prestol zasedla zlobna nečakinja.

ok, zberemo ekipo in gremo. ampak kako "igramo"? jest z lahkoto napišem, da po naporni bitki z očetovim lovskim nožem odsekam omenjeni jezič, ter si ga vržem čez ramo... ampak nekak to ni igra, bolj pripovedka. tud recimo lahko, da nekoga izmed ekipe zmaj zažge tako kot scorpion v mortal kombatu... ampak spet ista fora...
kdo bo metu kocke?

kako to da je alyo elf če še pa ta rasa trenutno ni dovoljena?
če pa je že potem bi pa prosil če se moj post odbriše.
lp

Res je, zmenili smo se, da bodo na zacetku igralci samo ljudje. :)

Glede na to, da dost obvladate in da se je tip igre malce spremenil lahko verjetno zamenjate rase, vendar pomojem ne boste trpeli s trenutnimi.

Kar se tice metanja kock itd. gre bolj za freestyle obliko pripovedke kakor se je nekdo ze izrazil. Ce potrebujete odlocitev ali vas poje zmaj ali ne vprasate GMja drugace pa sami raziskujete teren in poskusate resevati probleme.

Vesoljc: sej je alyo zastavil problem :)

Vesoljc: gilh to je fora da se ne zgodi vse na enkrat, ampak po koščkih

--
Drgač pa rabmo še neki "playerjev"
--

no, potem se pa lahko zmenimo, da vsak player postavi nek izziv, oz. več njih, drugi player (mogoče celo pričakovani player) pa poskuša rešiti ta izziv, tako, da nam, ostalim pove na čimbolj zabaven in zanimiv način, ja?

primer:

Končno smo dosegli prelaz. Pogled na kotanjo pod nami, na ledeno deročo reko ter satansko mrzel severnik, kateri, če bi ga jadral, bi ugnal najhitrejšega konja v vasi, nas je ustavil. Pred nami se je odpirala edina pot naprej - močno poškodovan, poledenel, improviziran mostič iz precej trhlih, za orenk deca kar pretankih deblc. Nekako moramo priti čez...

upam, da vas večina šteka izziv
ena izmed rešitev je, da popravimo/ojačamo/uporabimo most.
druga je, da nas nekdo tja teleportira. tretjič lahko poskusimo skočiti čez , ampak tudi za nas atlete je devet metrov velik zalogaj, ter oprema...

torej rabimo nekoga, ki zna čarati, ali obvlada lesarstvo, itd...

To je ql.. :)

Teleportirat vas pri vasi trenutni ravni magije ne more nihce v radiju 300 milj. Mogoce bi se splacalo malo razlgedati po gozdu.. :)

Na kraljevo nalogo nisem več pomislil, preveč sem bil zaposlen z rezlanjem novih zmajčkov, po sejmu je prodaja zacvetela, vse do dneva, ko se je v vas ponovno privlekel Beawer Lowicius. Okrvavljen in razcapan a široko nasmejan. Vsem je razkazoval velik rumeno-oranžen dragulj, ki ga je izruval iz krempljev Aramida.
To je lahko pomenilo samo eno, Aramid je mrtev. To veličastno bitje mrtvo. Mrtvo. Ne da bi vedel kako ali zakaj mi je bil vzeto moje spokojno življenje. V delirju sem odtaval iz krčme proti domu. Na poti sem moral večkrat pasti ali se vsaj kam zaleteti, saj sem bil, ko sem se ogledal v soju brljivke, ves obdolčen in porezan.
Še kar v plašč zavit sem naložil na ogenj in se n apol vsedel, na pol zgrudil pred ognjiščem. Kaj več se ne spomnem. Zbudil sem se v kopici lesenih opilkov, nožiček z odlomljenim ročajem je ležal nedaleč proč, roke na gosto prekrite s krvavimi žulji. Šele takrat sem jo opazi. Prelepa, temna, skrivnostna.
Je kaj takega lahko delo mojih rok? Kaj mojih, katerihkoli človeških? Tako čista, gladka. Vse naokoli posejano z drobnimi kapljicami krvi, ona ostja neomadežena. In te rune? Nikoli prej jih še nisem videl, to drži kot pribito, a bolj ko jih gledam, bolj se mi zdi, da si je brez njih ne morem predstavljati. Jo sploh lahko označim za popotno palico? S prstom počasi sledim tujim znakom od vznožja proti vrhu. Šele sedaj opazim prekrasnega zmaja, ki krasi zaklučuje njeno sloko linijo. Pridržim si jo pred očim. Groza! Palica zgrmi na tla, tudi sam odskočim. Zmaj je izrezana slika Friderika II, vse do drobne nepravilnosti v šestem repnem vretenu.
Premagam strah in jo ponovno vzamem v roke. Že dolgo se nič ni zdelo tako prav. Preplavi me val lahkotnost, otroška razposajenost. Počasi se postavim na noge. Še vedno omotičen, le ena misel, boleče jasna, ruši prijetno otopelost. Moja pot je začrtana, Beawer Lowicius mora umreti ...

Minilo je že nekaj tednov odkar se je tist lovec vrnil iz lova. Vas se je zelo spremenila po njegovem prihodu. Galimor je postal nezaupljiv in zamišljen, začelo se je govoriti da se mu je malo zmešalo. Me pa prav zanima kako za vraga mu je uspelo (Beawerju namreč). Nikoli mi ni dajal vtisa da je dovolj močan za kaj takega. Poleg tega pa se je tudi spremenil od kar je prišel nazaj, postal je aroganten. Seveda tudi ni več ne hodi na lov, sedaj ima malo morje zlata in ženo. Je pa tu še ena stvar - na njem pogosto zaznam sledi ZleMagije™. Kolikor jaz vem se ni nikoli ukvarjal z magijo, Aramidi pa ne uporabljajo ZleMagije™ temveč ModroMagijo™ (ledeno). Mogoče se mi prav zaradi tega zdi vedno bolj sumljiv. To pa seveda ne bi šlo za vse vaške dekle, ki so se kar metale po njem.

Ampak to ni edini problem ki me teži. Govori se namreč da so se v bližnjih gozdovih začeli pojavljti aramidi. To je seveda skoraj nemogoče saj aramidi ne prenesejo toplejših krajev od gorskih vrhov in jam. A so tudi dejstva ki to dokazujejo ( da aramidi vendarle so tu ). Ravno zadnjič mi je pritekel oni froc ki sem ga nadru ob praznovanju z naplo zmrznjeno roko. Dvomim da je kje v bližini kar bi lahko poškodbo povzročilo, razen aramidov seveda.

Nekaj sumljivega se dogaja ...

--
Hehe, malo sem te začrnil Beawer :) sory, je zarad zgodbe ... sej lahk tut ignoriraš moj post, lahk pa tut prikažeš svoja stališča kot prava ;)
--