Slo-Tech - Pred 40 leti je na Japonskem izšla legendarna videoigra Super Mario Bros, za katero nihče ni pričakoval, da bo spremenila svet. Industrija videoiger je bila leta 1985 v hudem krču, mnogi so se spraševali, ali ima ta segment sploh še prihodnost. Nato pa je Nintendo izdal igro, ki jo je oblikoval Shigeru Miyamoto in ki je lastnoročno spremenila industrijo. Prodali so 40 milijonov izvodov igre, ki je ponovno oživila trg videoiger in (p)ostala del popularne kulture.
A v resnici se Mario ni prvikrat pojavil 13. septembra 1985, temveč že pred tem. V arkadni igri Donkey Kong iz leta 1981 je nastopil lik, ki je moral pred gorilo rešiti njene ujetnike. Ker je večinoma skakal, se ga je prijelo ime Jumpman, uradno pa se je v igri imenoval Mr Video. Ime je dobil leta 1983 v igri Mario Bros, a šele Super Mario Bros je dve leti pozneje poskrbela za njegovo astronomsko popularnost. Danes je franšiza Super Mario najbolj prodajana franšiza v zgodovini videoiger, četudi so kasneje izšli velikani, kot sta Grand Theft Auto in Call of Duty. Super Mario je videl nešteto izdaj iger, a tudi obupne filme. Novi film The Super Mario Galaxy Movie bo izšel prihodnje leto, od njega pa pričakujemo več.
Četudi je Mario star 40 let, ima še danes nekatere značilnosti, ki so nastale iz tehnične nuje v prejšnjem stoletju. Tak primer so brki in kapa, ki ju nosi, da so v 80. letih z omejeno ločljivostjo bolje izrisali njegov obraz.
Miyamoto je igro razvil za konzolo, ki se je tedaj imenovala še Famicom. Navdih za igro je zgodba o Alici v čudežni deželi, zato tudi Mario ves čas odkriva nove svetove, ki so polni pisanih barv in nenavadnih nasprotnikov. Mario je potoval po zemlji, zraku in vodi. Originalna igra je imela 32 stopenj, ki so bile stlačene v vsega 40 kilobajtov kode. Velik uspeh gre pripisati tudi odlični izvedbi, saj je igra vse storila prav. Igra je prikupna in enostavno razumljiva, primerna tako za stare kot mlade. Glavni junak je simpatičen in karizmatičen, igra pa je definirala kopico elementov, ki so še danes standard tovrstnega formata: neskončno premikanje (scrolling), power-ups, poskočna glasba itd. Rezultat je igra, ki je Nintendo na Zahodu izstrelila med najpomembnejše proizvajalce iger. In tako še danes, leta 2025, na Switchu 2 igramo - Mario Kart Word.
Vredno je omeniti, da mu je Miyamoto dodal kapo zaradi takratnih tehničnih omejitev, lase je bilo namreč izredno težko animirati. Postala je eden najbolj ikoničnih elementov.
Ne vem, no, verjamem, da so Mario Bros zabavni mnogim, vendar le govorimo o navadni arkadni igri. Ni to ravno umetniško delo s kateregakoli vidika - zgodbe, glasbe, grafike. Primerjava z dejanskimi velikani videoiger je smiselna kvečjemu s komercialnega vidika.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ne vem, no, verjamem, da so Mario Bros zabavni mnogim, vendar le govorimo o navadni arkadni igri. Ni to ravno umetniško delo s kateregakoli vidika - zgodbe, glasbe, grafike. Primerjava z dejanskimi velikani videoiger je smiselna kvečjemu s komercialnega vidika.
Tole je pa daleč najbolj neumna izjava v zvezi z igrami, ki sem jo kadarkoli prebral.
Ne vem, no, verjamem, da so Mario Bros zabavni mnogim, vendar le govorimo o navadni arkadni igri. Ni to ravno umetniško delo s kateregakoli vidika - zgodbe, glasbe, grafike. Primerjava z dejanskimi velikani videoiger je smiselna kvečjemu s komercialnega vidika.
To je tako, kot če bi piramidam v Egiptu očital, da nimajo dovolj oken, ali pa, da Ford model T ni imel dovolj navora. Stvari je treba umestiti v čas in prostor v katerem so nastale, da jih lahko sodiš.
Ne vem, no, verjamem, da so Mario Bros zabavni mnogim, vendar le govorimo o navadni arkadni igri. Ni to ravno umetniško delo s kateregakoli vidika - zgodbe, glasbe, grafike. Primerjava z dejanskimi velikani videoiger je smiselna kvečjemu s komercialnega vidika.
To je tako, kot če bi piramidam v Egiptu očital, da nimajo dovolj oken, ali pa, da Ford model T ni imel dovolj navora. Stvari je treba umestiti v čas in prostor v katerem so nastale, da jih lahko sodiš.
Kultna igra oz fenomen je bil kvečjemu v ZDA na Japonskem in še kakšni zahodni državi, kjer so konzole (Nintendo seveda) dejansko šle dobro v promet. V Sloveniji smo vsaj na začetku ta fenomen spremljali zelo od daleč - namreč v 80 in 90 letih so pri nas konzole imele nišni delež, šele po prihodu PS in Wii se je to konkretno razširilo tudi pri nas. ¸Fenomen Mariota pa se tesno povezuje predvsem z NES in SNES - koliko teh konzol je bilo dejansko takrat pri nas ? V primerjavi s hišnimi računilaniki in PC-ji - zanemarljivo. Igre za konzole je rabilo dejansko kupit original, pri nas pa je takrat na veliko cvetelo piratstvo in mentaliteta da se originalnih iger pač ne kupuje (obstaja tudi racionalni razlog - za takratni standard si velika večina folka sploh ni mogla privoščiti tudi če bi hoteli). Tudi kar se tiče igranih avtomatov sam nisem zasledil pri nas nobene igre z Mariom (mogoče sem zamudil prvo obdobje z Donkey Kong).
Kultna igra oz fenomen je bil kvečjemu v ZDA na Japonskem in še kakšni zahodni državi, kjer so konzole (Nintendo seveda) dejansko šle dobro v promet. V Sloveniji smo vsaj na začetku ta fenomen spremljali zelo od daleč - namreč v 80 in 90 letih so pri nas konzole imele nišni delež, šele po prihodu PS in Wii se je to konkretno razširilo tudi pri nas. ¸Fenomen Mariota pa se tesno povezuje predvsem z NES in SNES - koliko teh konzol je bilo dejansko takrat pri nas ? V primerjavi s hišnimi računilaniki in PC-ji - zanemarljivo. Igre za konzole je rabilo dejansko kupit original, pri nas pa je takrat na veliko cvetelo piratstvo in mentaliteta da se originalnih iger pač ne kupuje (obstaja tudi racionalni razlog - za takratni standard si velika večina folka sploh ni mogla privoščiti tudi če bi hoteli). Tudi kar se tiče igranih avtomatov sam nisem zasledil pri nas nobene igre z Mariom (mogoče sem zamudil prvo obdobje z Donkey Kong).
Torej vem, da nas je bilo več že samo v mojem okolju. Sam sem imel takrat najprej (če pustimo Atarije in Commodorje, Sege ipd.) tisti Nintendov osnovni Family computer, SNES in Gameboy; potem sem pa nehal s tem, ker sem prešel v celoti na PC-je (in nato veliko kasneje spet kupil Switch OLED).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ne bluzite, odraščal sem v 80 letih (sem letnik 1974) in nisem poznal nobenega ki bi imel NES (in kasneje SNES) - noben sošolec, prijatelj, znanec, nada. So pa imeli Spectrume, C64, Amige, Atarije,... V Sloveniji (ter bivši jugi) tako Mario ni bil kaj dosti poznan, kaj šele popularen in celo kulten. O tem smo brali kvečjemu v kakšnih (po možnosti tujih) revijah.
To je podobno kot da bi trdili da je tudi nas (pa tudi širše Evropo) kakorkoli prizadel Video game Crash iz leta 1983 - to pa dejansko bilo samo v ZDA.
Hočem samo povedati, da je Mario kulten in poznan pri nas predvsem pri mlajši generaciji, za nas malo starejše ki dejansko odraščali ob njegovem rojstvu in bumu pa je ta fenomen šel kar neopazno mimo in smo ga spoznavali šele (precej) kasneje.
NES-a pri nas praktično ni bilo. Sem bil v 80s pri eni družini v UK in so imeli v neki škatli v shrambi NES ali SNES, ampak ga nismo usposobili zagnati, verjetno je bil fuč.
Vsekakor pa je bil bolj pameten nakup C64, ZX ipd. mlinčkov, že zaradi tega, ker smo se igric naveličali in potem celo kaj sprogramirali. Na konzoli si že takrat le vstavil cartridge in igral, in to je bilo to.
Ne bluzite, odraščal sem v 80 letih (sem letnik 1974) in nisem poznal nobenega ki bi imel NES (in kasneje SNES) - noben sošolec, prijatelj, znanec, nada. So pa imeli Spectrume, C64, Amige, Atarije,... V Sloveniji (ter bivši jugi) tako Mario ni bil kaj dosti poznan, kaj šele popularen in celo kulten. O tem smo brali kvečjemu v kakšnih (po možnosti tujih) revijah.
To je podobno kot da bi trdili da je tudi nas (pa tudi širše Evropo) kakorkoli prizadel Video game Crash iz leta 1983 - to pa dejansko bilo samo v ZDA.
Hočem samo povedati, da je Mario kulten in poznan pri nas predvsem pri mlajši generaciji, za nas malo starejše ki dejansko odraščali ob njegovem rojstvu in bumu pa je ta fenomen šel kar neopazno mimo in smo ga spoznavali šele (precej) kasneje.
Ampak v 90ih je bil pa že precej razširjen in poznan tudi pri nas.
No, jaz sem to igral okrog leta 95, doma smo imeli Family Computer, še pred tem se bežno spomnim C64...Med prijatelji nas je par imelo NES oziroma enega od njegovih derivatov. Še danes se spomnim iger, ki smo jih takrat igrali in jih občasno tudi še poženem skozi emulatorje. Glede kultnosti pa tako: kdo smo mi, da bo po naši mali zagačeni državici definirano, kaj je kultno in kaj ne. Stvar je bila svetovna uspešnica, in to z razlogom. Nas je verjetno obšla še kakšna druga stvar, ki ima tak status, pa zato nič narobe, pač tako je bilo...
Jaz imam še zmer doma family computer (sive barve), en joypad še dela. Imam par iger, Hudson Hawk, Tiny Toons... med njimi je tudi Super Mario Bros (na modulu sicer ime igre ne piše, samo slikica je). To se je v tistem času, koncem osemdesetih, veliko igralo. Potem pa je prišel še SMB 3, totalno odpuljeno dober špil, ki ga je kasneje sicer sesul še bolj odpuljen Super Mario World za SNES. Smo pa koncem osemdesetih igrali tudi Super Mario Land na Game boy-u. Tudi to je bil odličen špil. To in pa Tetris se je veliko igralo.
level design, zabavnost, ikonično 
