Kava kava, ali kdo uporablja?

Povzroča odvisnost. Je lahko toksično, če sama pripravljaš.

Dolgoročno je najbolje terapija pri specialistu.

Socialna anksioznost se zdravi z alkoholom že tisočletja.

Ocitno se še nisi srečal z anksioznostjo

Svašta. Tale forum je pa res izobraževalen. Celo življenje pijem kufe, ampak tole je pa sam waw.

SP_omin je 2. maj 2025 ob 15:39 izjavil:

V mislih imam tole: Kava kava @ Wikipedia V preteklosti sem preizkusila tinkturo, ampak ni imela posebnega učinka, zdaj razmišljam, da bi dala priložnost še napitku. Menda naj bi povzročil sproščenost in rahlo evforijo (če je odmerek ustrezen). Sama iščem predvsem nekaj, kar bi mi vsaj malo pomagalo pri (socialni) anksioznosti. Ima mogoče kdo kakšne izkušnje s kavo kavo?

Imas tudi druga naravna zdravila, ki bolje delujejo, koka recimo. Zakaj bi neko eksotiko fural.

Tody je 3. maj 2025 ob 09:28 izjavil:

Socialna anksioznost se zdravi z alkoholom že tisočletja.

+1

Glugy je 3. maj 2025 ob 14:52 izjavil:

Pojdi malo ven na zrak na kak sprehodek dva, mogoče pejt na kakšen manjši hrib, v gozd, na kolo, v bazen plavat, karkoli da se mal gibaš za kakšno uro , ne rab bit neka huda intenziva, sam tok da se gibaš. Priporočam da ne gledaš na kilometere al pa prehojeno, pretečeno razdaljo. Sam reč si eno uro se moram gibat vsak dan. Ne se ozirat da boš vedno enak hiter. Naredit si moraš plan ki je čimbolj preprost. Preprostejši plan gibanja ko imaš, manj ko se obremenjuješ z vsem manjši odpor boš imel da boš šel ven pa se mal gibal. Sam reč si glej namenim si eno uro vsak dan za gibanje in to je to. Greš in ne razmišljaš o tem koliko moraš prehodit ipd. kolikor prehodiš prehodiš. pretečeš, bilokaj. Ne obremenjuj se z ljudmi okol tebe. 99% folka k te bo vidl da greš na sprehod te bo pozabl naslednjo minuto. Jz se tud nobenga sprehajalca ne spomnm k sm ga srečal, briga me, vsak ima svoje življenje. Če komu nisem všeč bog pomagi kaj naj zdaj neham živet al kaj? Nič ni hudga.

Podpis pod tole. Če pa vztrajaš pri dodatkih pa poguglaj "ašvaganda".

Glugy je 3. maj 2025 ob 14:52 izjavil:

Ne obremenjuj se z ljudmi okol tebe. 99% folka k te bo vidl da greš na sprehod te bo pozabl naslednjo minuto. Jz se tud nobenga sprehajalca ne spomnm k sm ga srečal, briga me, vsak ima svoje življenje. Če komu nisem všeč bog pomagi kaj naj zdaj neham živet al kaj?

Kako točno ti to pomaga reševati težave z družabnim življenjem (spoznavanje drugih, druženje...)? To, kar si opisal, je v resnici ravno obratno od tega, kar OP rabi. Je beg od problema, ne soočenje in reševanje problema.

OP ima težave z

iščem predvsem nekaj, kar bi mi vsaj malo pomagalo pri (socialni) anksioznosti.

Nič ne piše, da ne živi zdravo.

Nič ni narobe s sprehodom, ampak pri konkretni težavi pa ne pomaga prav nič. Lahko predstavlja celo beg od problema - namesto da bi šel v družbo, gre raje na sprehod v gozd, ker se tam, sam s seboj in naravo, počuti bolje.

Tesnoba je odziv telesa na nevarnost. Potrebno je reprogramiranje možganov. Večkrat, kot si izpostavljen neupravičenemu strahu, bolj bo telesu postajalo jasno, da ga v resnici nič ne ogroža. Ampak to se ne zgodi čez noč. Instant rešitve ni, potrebna sta vztrajnost in odločnost.

Za socialno anksioznost (sem bil sam v podobnem primeru) je meni pomagalo zaposlitev kjer sem delal z ljudmi. To je pogost problem, sam sem to rešil "na silo".

Okapi je 3. maj 2025 ob 16:13 izjavil:

Glugy je 3. maj 2025 ob 14:52 izjavil:

Ne obremenjuj se z ljudmi okol tebe. 99% folka k te bo vidl da greš na sprehod te bo pozabl naslednjo minuto. Jz se tud nobenga sprehajalca ne spomnm k sm ga srečal, briga me, vsak ima svoje življenje. Če komu nisem všeč bog pomagi kaj naj zdaj neham živet al kaj?

Kako točno ti to pomaga reševati težave z družabnim življenjem (spoznavanje drugih, druženje...)? To, kar si opisal, je v resnici ravno obratno od tega, kar OP rabi. Je beg od problema, ne soočenje in reševanje problema.

Huda tesnoba ti preprečuje oziroma te odvrača k temu da bi šel ven se gibat saj te vidijo drugi ljudje in ti to povzroča občutke nelagodja. Je pa gibanje osnova za zdravo psiho. Ti lahko greš direktno se od primera do primera ukvarjat pa se it na ta način ampak jaz verjamem da je treba najprej vzpostaviti dobre temelje. Vse kar sem omenil ne rešuje problema direktno ker tud problem večplasten. Strokovno pomoč oseba že dobiva, torej naslavljam še ostale stvari ki bi lahko dodatno pripomogle k boljši kvaliteti življenja. Ni pa tesnoba izoliran problem od ostalih temeljev človeške psihe.
Možgane se s gibanjem trenira da sčasoma z vztrajnostjo in konstantnostjo sprejema da je akcija tista ki te poveže z malce boljšim počutjem. To ti počasi rata potem tud vse bolj sprejemljivo. Da namesto iskanja in poglabljanja v detajle ki bi te lahko odvrnili greš v akcijo in se spopadeš namesto da pustiš da te dvom premaga in te deaktivira. Govorim o majhnih vzgibih ki pa s časom lahko delajo velike premike.

Tesnoba ni nujno povezana z tem kako družaben človek si po naravi. To je osebna okoliščina. Tesnoba je samo tisti del ki te odvrača in ti seje dvom od stvari ki bi jih sicer rad počel ali pa jih moraš narediti (npr iti v trgovino ). Ni treba vsem vsilit da postanejo družabne ekstrovertne osebe da so srečne. Ljudje smo srečni v različnem spektru družabnosti. Treba je skrbno poslušat osebo ki išče pomoč namesto predvidevati da družbena tesnoba ki jo hoče oseba premagat avtomatično pomeni da želi oseba na polno se družit in nevem kaj. Lahko gre za enostavne interakcije z drugimi osebami, lahko za spoznavanje ljudi, lahko za srečanja z sorodniki in katerimkoli dogodkom ko se oseba počuti da mora biti iz vljudnosti prisotna na srečanju ljudi pa v resnici tam trpi. Vse to je lahko družbena tesnoba pa je to samo vrh ledene gore.

Še vedno mislim da je še enkrat najbolj pomembno delat v temeljih, vlaganjih vase. Ko več vase vložiš, ko nekaj s tem dosežeš potem tud vase bolj verjameš, in tud to je ena izmed pomembnih stvari ko se gre za premagovanje tesnobe. Jz mislim da je ravno to doskrat spregledano. Ti osebi seješ dvom da začne razmišljat kaj bo pomagalo pa kaj ne bo. Da začne računat kaj naj pa kaj naj ne. Ravno to kar najbolj razbohoti tesnobo ker se ravno s tem največ hrani. Z dvomom. Samo prepričanje lahko spremeni potek zdravljenja. Če greš ti nekaj delat z velikimi dvomi boš veliko prej odnehal preden bodo kakršnikoli rezultati tu, če pa ti imaš vsaj nekaj upanja da bo delovalo je pa možnost že veliko večja.
Zakaj je sploh toliko ljudi z tesnobo dandanes? Zarad družbe ker seje dvom pa premalo seje vzpodbud. Vse se spodbija premalo pa se sigurnosti ustvarja v družbi. Pa povezanosti. Prijaznosti do ljudi ki mogoče ne spadajo v tvoj krog ljudi. Ljudje imajo tesnobo ker jih je strah da ne bodo sprejeti ker so sami drugačni, ljudje pa drugačnosti po navadi ne sprejemajo odprtih rok. Je seveda res da se ravno z povezanostjo pa druženjem malce tudi poenotimo ampak če že v štartu slišiš ljudi ki slabšalno govorijo o drugih ljudeh samo zato ker izstopajo na en ali drugačen način...potem seveda to gradi tesnobnost. In taka je današnja družba. Če nekdo kritizira nekoga drugega zarad tega ker ne mara nogometa al pa ker ne pije, ja kakšno sliko si tak človek potem zgradi o družbi? kakšne občutke? da družba tud njega ne bo razumela zarad tega ali pa tud drugih razlogov. Vse to govorjenje za hrbtom drugih vse to vpliva na ljudi ki so bolj podvržene tesnobnosti. Če družba druge kritizira za to, bo mene pa zarad tega ali onega. Si sploh želim družabnosti če je moje podzavestno pričakovanje zarad izkušenj že v štartu slabo ?

Tody je 3. maj 2025 ob 17:15 izjavil:

Torej tvoj nasvet je naj gre v družbo pa kar bo pa bo?

Sam v gozdu se sigurno ne boš rešil "socialne anksioznosti".

Najti moraš nekaj, kar te zanima in veseli, in se dogaja v družbi drugih. Če te recimo veseli potovanje, greš na eno od množice organiziranih potovanj, in izbereš tako, ki ti najbolj ustreza (tako po vrsti potovanja kot po strukturi sopotnikov). Za začetek greš lahko tudi na enodnevni izlet, recimo v Benetke, če se bojiš, da enega tedne z "neznanci" ne boš preživel.

V glavnem, narediš si seznam petih stvari, ki te veselijo, in potem pogledaš, kaj od tega bi lahko počel v neki organizirani skupini, bodisi naključno zbranih (recimo na potovanju ali na kakšnih izobraževanjih, recimo jezikovnih), ali v kakšnem društvu. In potem pač greš, "pa kar bo bo".

Pri večini teh stvari se ti v resnici ni treba po sili družit z nikomer. Na avtobusu za Benetke se ti ni treba pogovarjati s sopotniki, na tečaju japonščine prav tako ne. Počneš, kar te veseli, kar se druženja tiče, pa doziraš po svojih željah in sposobnostih, oziroma ko slej ko prej spoznaš, da te ljudje s podobnim zanimanjem ne ogrožaju oziroma plašijo.

Men pa bolj kot neka Herta(akviziter) , ki je čakala , da ji na Wikiju članek požegnajo.

Pomaga ali trd način, torej se soočit z njim heads-on, najboljše stopnjevalno. Ko sem v mladosti še hodil po gostilnah se spomnim kake sveže kelnarce, najprej tiha in sramežljiva v svojem kotu, nato popolno nasprotje, da so se še pijančki bali kaj preveč zinit.

Druga opcija pa je kak bolj mehki način, razne dihalne vaje (pranajama) in meditacija.

Kot so zgoraj omenili, družabna omrežja na stran :)
Namesto tega si najdi kaj drugega, da se zamotiš, predlagam pa, da si najdeš tudi kakšno knjigo na to temo.