Slo-Tech - V 95. letu starosti je umrl britanski teoretični fizik Peter Higgs, ki je najbolj znan po svoji napovedi (v kateri je sodelovalo več znanstvenikov in skupin) iz leta 1964, ki so jo eksperimenti v CERN-u leta 2012 potrdili, za kar je že leto pozneje prejel Nobelovo nagrado. Po njem poimenovan osnovni delec, Higgsov bozon, predstavlja ekscitacijo skalarnega Higgsovega polja. Higgsov mehanizem pojasnjuje, zakaj imajo bozoni maso. Vidna snov sicer večino mase skladišči v fermionih, kakšen odstotek pa odpade tudi na bozone. A brez Higgosvega polja se delci ne bo povezovali v atome in molekule.
Peter Higgs se je rodil 29. maja 1929 v britanskem Newcastlu upon Tyne. Obiskoval je gimnazijo v Cothamu v Bristolu, kjer ga je navdušilo delo Paula Diraca, nekdanjega dijaka te iste šole. Kasneje je študiral na King’s Collegeu v Londonu, kjer je tudi doktoriral. Po nekaj krajših zaposlitvah na Imperial Collegeu v London in University Collegeu v Londonu je od leta 1960 učil na univerzi v Edinburgu, kjer je ostal do upokojitve leta 1996.
V ključnem članku iz leta 1964 je pojasnil zlom simetrije, kar so na podoben, a ne povsem enak trdili še v dveh skupinah. V mladem vesolju je prišlo do zloma simetrije, zaradi česar ima skalarno polje, ki ga prežema, neničelno vrednost, bozoni, ki prenašajo šibko silo, pa maso. Vibracije oziroma eksitacije tega polja pa so Higgsovi bozoni. Mimogrede, Higgs je članek sprva poslal v revijo Physical Letters, kjer ga je urednik zavrnil, češ da ni jasno, kaj ima s fiziko.
Higgs je bil skromen človek, ki nikoli ni želel v prve vrste pred kamere. Ko so ga ob potrditvi obstoja Higgsovega bozona vprašali, kaj meni, je skromno dejal, da je lepo imeti kdaj prav. Da se delec imenuje po njem, mu v resnici nikoli ni bilo všeč, zato ga je imenoval "tako imenovani Higgsov bozon". Avtobiografije ni nikoli napisal, ker je bil po lastnih besedah preveč len, imamo pa njegovo biografijo. Zavrnil je naziv sir, je pa v življenju prejel vrsto častnih doktoratov in drugih nagrad.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Naj počiva v miru, je pa 94 kar lepa starost, močno nad povprečjem. Pamet pomaga. Mimogrede, slovnična napaka v članku: "... se delci ne bo povezovali ..."
Se ena zanima stvar: članek je dolg stran in pol in to je to.
Pred kratkim bil na enem predavanju, kjer je en drug nobelovec tudi kazal en starejši članek iz njegovega področja, s poanto da je tudi starejša literatura pomembna in potem je še dodal: "A ste videli, cel članek je dolg eno stran, pa danes ne ne moreš nič objaviti, če vsaj eno stran ne opisuješ kako boš rešil svet".
