Slo-Tech - V Stockholmu so danes razglasili prejemnika Nobelove nagrade za medicino, ki jo bodo svečano izročili na slovesnosti decembra. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet je letos nagradil madžarsko biokemičarko Katalin Karikó in ameriškega biokemika Drewa Weissmana. Nagrado prejmeta za odkritja modifikacij nukleozidnih baz, ki so omogočila razvoj učinkovitih cepiv mRNA proti covidu-19. Odkritje je bilo ključno za hiter razvoj cepiv proti covidu-19, s čimer se je človeštvo na novo zdravstveno krizo odzvalo hitreje kot kdajkoli v zgodovini.
Večina cepiv proti virusnim povzročiteljem bolezni je bila pred covidom razvitih na tradicionalni način. To je vključevalo oslabljene ali inaktivirane viruse ali delce, za kar so v preteklosti že podeljevali Nobelove nagrade. Leta 1951 jo je prejel Max Theiler za razvoj cepiva proti rumeni mrzlici. Cepiva na osnovi deaktiviranih virusov, kakršno je na primer cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, terjajo poživitvene odmerke. Kasneje so začeli razvijati tudi cepiva, ki vsebujejo posamezne proteine. To je omogočila rekombinantne sinteze proteinov, kar je prineslo cepiva proti hepatitisu B leta 1986 in človeškemu papilomavirusu (HPV) leta 2006. V njiju je le del virusa, in sicer značilni protein oziroma podenota. Kasneje so razvili tudi cepiva, ki uporabljajo virusni vektor, ki vnese v telo antigene, proti katerim želimo sprožiti reakcijo imunskega sistema.
V vseh primerih potrebujemo celični proizvodni obrat, zato so raziskovalci iskali metode, s katerimi bi se izognili potratni proizvodnji iz celičnih linij. Osnovna zamisel je stara že 30 let, ko so začeli govoriti o cepivih DNA ali mRNA. Te bi bilo možno enostavno proizvesti, enostavno spremeniti in hitro preizkušati. Sprva se je razvoj usmeril na cepiva DNA, ki pa pri ljudeh niso bila uspešna. V ospredje so nato stopila cepiva mRNA. Ta vsebujejo genski zapis (v obliki mRNA) za proteine, ki jih potem človeške celice sintetizirajo. Če vnesena mRNA uspešno vstopi v celično citoplazmo, bo steklo prevajanje v proteine, hkrati pa se mRNA ne more integrirati v človeški genom. A dolgo je veljalo, da je mRNA premalo stabilna.
Težava mRNA je bilo njeno vnetno učinkovanje, saj je človeški imunski sistem sprožil odziv na vnos tuje mRNA. Katalin Karikó je v 90. letih prejšnjega stoletja na Univerzi v Pensilvaniji raziskovala vnos mRNA v celice, čeprav je bilo večinsko mnenje nenaklonjeno temu pristopu. Pri tem je sodeloval tudi Drew Weissman. Ugotovila sta, da dendritske celice prepoznajo in vitro prepisano mRNA kot tujo, medtem ko mRNA iz sesalskih celic takšnega odziva ne sproži. Vedela sta, da je RNA iz sesalskih celic pogosto modificirana (na baze adenin, gvanin, citozin, uracil ima pripete različne stranske skupine), medtem ko in vitro prepisana ni. Ugotovila sta, da če in vitro pripravita mRNA s pravilno modificiranimi bazami, ta ne sproži vnetnega odziva. Tak primer je uporaba psevdouridina namesto uridina. Poleg zmanjšanega vnetnega odziva je tudi prevajanje take mRNA v proteine bistveno učinkovitejše.
Leta 2010 so se farmacevtska podjetja začela zanimati za tehnologijo. Eden prvih poizkusov je bilo cepivo proti ziki in cepivo proti steklini. Ko je nato leta 2020 izbruhnil covid-19, je čas dozorel za proizvodnjo cepiv mRNA.
Zgodba o letošnji Nobelovi nagradi pa ima še kakšno podčrtno opombo. Katalin Karikó je dokaz, da znanstveni ustroj včasih dolgo ne prepozna perspektivnih smeri razvoja. Čeprav jo je mRNA zanimala že vse od doktorata, ki ga je pridobila na Univerzi v Szegedu leta 1982, financerji tega niso podprli. Na Univerzi v Pensilvaniji je imela Karikó dve možnosti: oditi ali sprejeti slabše delovno mesto. Odločila se je za slednje. Ko se je leta 1997 pridružil Weissman, sta raziskovala vpliv mRNA na dendritične celice. Ko sta leta 2005 objavila svoja odkritja v znamenitem članku, se je začela doba terapevtske mRNA. Nastala sta tudi Moderna in BioNTech. Znanstvena srenja še vedno ni prepoznala uporabnosti in Karikó je morala leta 2013 univerzo zapustiti - zaposlila se je v BioNTechu. Danes predava na Univerzah v Szegedu in Pensilvaniji.
"Nagrado prejmeta za odkritja modifikacij nukleozidnih baz, ki so omogočila razvoj učinkovitih cepiv mRNA proti covidu-19."
Imam problem s to formulacijo, konkretno z besedo "učinkovitih". Kolikor mi je znano, je učinkovitost teh cepiv zelo vprašljiva. Vir: po dvakratnem cepljenju dobil korono in poznam še veliko podobnih.
Vir: po dvakratnem cepljenju dobil korono in poznam še veliko podobnih.
Kot prvo si moraš pogledat, kaj sploh je namen cepiv. Kot drugo pa ne boš nikoli vedel, kako bi korono prebolel če ne bi bil cepljen. Veliko ljudi je ni.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
"Nagrado prejmeta za odkritja modifikacij nukleozidnih baz, ki so omogočila razvoj učinkovitih cepiv mRNA proti covidu-19."
Imam problem s to formulacijo, konkretno z besedo "učinkovitih". Kolikor mi je znano, je učinkovitost teh cepiv zelo vprašljiva. Vir: po dvakratnem cepljenju dobil korono in poznam še veliko podobnih.
"Ucinkovitih" oznacuje da so cepiva postala dovolj ucinkovita za splosno uporabo in masovno proizvodnjo. Pred tem odkritjem so bila cepiva mRNA neucinkovita. Ucinkovita prav tako NE pomeni da je cepivo 100% zanesljivo. Ne vem kje naj bi bilo to zapisano. To da je Lojze mlajsi iz Spodnjega dupleka umrl zaradi Covida, in to kljub temu da je bil cepljen 28-krat, se ne pomeni da cepivo ni ucinkovito. Ucinkovitost se pac ne meri na vzorcu ene osebe za katero se tebi ali tvoji izbranki zdi da je pomembna, ampak se meri na podlagi veliko veliko vecjega vzorca populacije in se zakljucki delajo na podlagi tega. Pa da me ne bo kdo obtozil da sem bil za vso covid paniko - to pisem, ker dobim ospice, ko je potrebno pojasnjevati nekaj, kar bi moralo biti jasno tudi 5-letnikom.
Zanimivo, koliko ljudi stresa neumnosti za dva nobelovca, ki sta celo življenje v tem, da pomagata drugim in to z doktorati iz znanosti ...pol se pa nekje en Janez najde, k joka (živ in z zlato žlico v riti), da je dobil COVID, kljub temu, da je bil cepljen ... Učinkovitost je bila zelo visoka, ker očitno še vedno stresa neumnosti o nečem, o čemer nima pojma, živ in zdrav ...
Zanimivo, koliko ljudi stresa neumnosti za dva nobelovca, ki sta celo življenje v tem, da pomagata drugim in to z doktorati iz znanosti ...pol se pa nekje en Janez najde, k joka (živ in z zlato žlico v riti), da je dobil COVID, kljub temu, da je bil cepljen ... Učinkovitost je bila zelo visoka, ker očitno še vedno stresa neumnosti o nečem, o čemer 9nima pojma, živ in zdrav ...
Zanimivo, koliko ljudi stresa neumnosti za dva nobelovca, ki sta celo življenje v tem, da pomagata drugim in to z doktorati iz znanosti ...pol se pa nekje en Janez najde, k joka (živ in z zlato žlico v riti), da je dobil COVID, kljub temu, da je bil cepljen ... Učinkovitost je bila zelo visoka, ker očitno še vedno stresa neumnosti o nečem, o čemer 9nima pojma, živ in zdrav ...
Vesoljsko dobra ugotovitev :)
Tudi pri necepljenih je bila učinkovitost zelo visoka. Še vedno brcajo. Altruizem nobelovcev mi tudi ne potegne. Čisto nihče ni v farmaciji zaradi denarja kajne?
Zanimivo, koliko ljudi stresa neumnosti za dva nobelovca, ki sta celo življenje v tem, da pomagata drugim in to z doktorati iz znanosti ...pol se pa nekje en Janez najde, k joka (živ in z zlato žlico v riti), da je dobil COVID, kljub temu, da je bil cepljen ... Učinkovitost je bila zelo visoka, ker očitno še vedno stresa neumnosti o nečem, o čemer 9nima pojma, živ in zdrav ...
Vesoljsko dobra ugotovitev :)
Tudi pri necepljenih je bila učinkovitost zelo visoka. Še vedno brcajo. Altruizem nobelovcev mi tudi ne potegne. Čisto nihče ni v farmaciji zaradi denarja kajne?
+1. Pa nihče se ne vpraša kako bi izgledala farmacija, če bi bila to neprofitna podjetja.
Kako bi izgledal IT ali gradbeništvo, če bi bila to neprofitna podjetja? A je tako nedoumljivo, da nekdo naredi nekaj dobrega in pri tem tudi zaslužil? Če nudiš/narediš nekaj, in pri tem zaslužiš, a priori delaš slabo?
"Ucinkovitih" oznacuje da so cepiva postala dovolj ucinkovita za splosno uporabo in masovno proizvodnjo. Pred tem odkritjem so bila cepiva mRNA neucinkovita. Ucinkovita prav tako NE pomeni da je cepivo 100% zanesljivo. Ne vem kje naj bi bilo to zapisano. To da je Lojze mlajsi iz Spodnjega dupleka umrl zaradi Covida, in to kljub temu da je bil cepljen 28-krat, se ne pomeni da cepivo ni ucinkovito. Ucinkovitost se pac ne meri na vzorcu ene osebe za katero se tebi ali tvoji izbranki zdi da je pomembna, ampak se meri na podlagi veliko veliko vecjega vzorca populacije in se zakljucki delajo na podlagi tega. Pa da me ne bo kdo obtozil da sem bil za vso covid paniko - to pisem, ker dobim ospice, ko je potrebno pojasnjevati nekaj, kar bi moralo biti jasno tudi 5-letnikom.
Ma dej no z demagogijo, sam dobro veš da je bilo cepljenih ki so potem zboleli na milijone. Nisem rekel da ni bil pri mRNA cepivih pomemben napredek znanosti, le to da imam problem s pridevnikom "učinkovita", ravno zato ker je uporabljen preveč pavšalno. Dejansko ne morem vedet, kako bi jaz korono preživel, če ne bi bil cepljen, vem da bi bilo lahko slabše. Zdaj je menda tudi že jasno, da brez cepiva zaradi korone ne bi bilo ravno konec sveta - bi dokaj verjetno umrlo več ljudi v ogroženih skupinah, mlade in sicer zdrave populacije pa ne. In ne vem kako bi bilo zdaj če bi bila mutirana korona nekaj hujša namesto nekaj blažja. Nisem prepričan če bi tale učinkovita cepiva pomagala, mogoče če bi se špikali z njimi na tri mesece.
Ma dej no z demagogijo, sam dobro veš da je bilo cepljenih ki so potem zboleli na milijone.
HAHAHAHA kdo tukaj o demagogiji! Kolikokrat se je treba cepit proti gripi? Kolikokrat proti tetanusu? Malariji? Klopnemu meningoencefalitisu? A so vsa ta cepiva po tvoje tudi neučinkovita, ker ne držijo do konca življenja? Preneumno.
Ma dej no z demagogijo, sam dobro veš da je bilo cepljenih ki so potem zboleli na milijone.
HAHAHAHA kdo tukaj o demagogiji! Kolikokrat se je treba cepit proti gripi? Kolikokrat proti tetanusu? Malariji? Klopnemu meningoencefalitisu? A so vsa ta cepiva po tvoje tudi neučinkovita, ker ne držijo do konca življenja? Preneumno.
Neučinkovita bi bila, če bi velik del cepljenih kljub cepivu zbolel, tako kot na primer pri covid cepivih, ki smo jih tako zelo forsirali zgolj zaradi money grab.
Ste pa že tečni z levimi in desnimi, pardon, antiwakser in wakserji.
Vir: po dvakratnem cepljenju dobil korono in poznam še veliko podobnih.
Kot prvo si moraš pogledat, kaj sploh je namen cepiv. Kot drugo pa ne boš nikoli vedel, kako bi korono prebolel če ne bi bil cepljen. Veliko ljudi je ni.
Za nekatere ljudi obstajata le 0 in 1, ničesar vmes ni. Seveda sami niso sposobni v niti eni sami stvari v življenju doseči 1, le od drugih to pričakujejo.
Tudi pri necepljenih je bila učinkovitost zelo visoka. Še vedno brcajo.
Bral sem, da je znan 1 sam primer v celotni zgodovini človeštva, ki je preživel steklino. Nihče drug ni preživel. Yep, Jeanna Geise, 2013. Še vedno brca.
Verjetno so cepiva proti steklini nesmiselna, premalo testirana, namenjena depopulaciji, ...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
+1. Pa nihče se ne vpraša kako bi izgledala farmacija, če bi bila to neprofitna podjetja.
Neprofitno podjetje je bistroumni nesmisel, bolj znan kot oksimoron.
Podjetje je ustanovljeno z namenom ustvarjanja dobička. Društva, NGOji, klubi, združenja ipd. so oblike organizacij, kjer dobiček ni primarni cilj.
Kakšno korist ima človeštvo od podjetij, kakšno pa od velike večine neprofitnih organizacij (izjeme, kot so gasilci ali dobrodelne ustanove, potrjujejo pravilo, ne zanikajo), si lahko vsak sam pogleda doma, ko se vpraša, kako je prišlo do izuma in proizvodnje 100% elementov v stanovanju. Namig: nobenega ni razvila, izdelala, prodala ali servisirala neprofitna ustanova.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
+1. Pa nihče se ne vpraša kako bi izgledala farmacija, če bi bila to neprofitna podjetja.
Neprofitno podjetje je bistroumni nesmisel, bolj znan kot oksimoron.
Podjetje je ustanovljeno z namenom ustvarjanja dobička. Društva, NGOji, klubi, združenja ipd. so oblike organizacij, kjer dobiček ni primarni cilj.
Kakšno korist ima človeštvo od podjetij, kakšno pa od velike večine neprofitnih organizacij (izjeme, kot so gasilci ali dobrodelne ustanove, potrjujejo pravilo, ne zanikajo), si lahko vsak sam pogleda doma, ko se vpraša, kako je prišlo do izuma in proizvodnje 100% elementov v stanovanju. Namig: nobenega ni razvila, izdelala, prodala ali servisirala neprofitna ustanova.
Iz neprofitnih organizacij je prišel en internet pa www, pa vsi glavni OSji (ja Windows pa mac tudi) imajo prednike iz neprofitnih organizacij, pa e-bralniki, pa varnostni pasovi v avtih... Tko, en cel kup stvari okoli tebe. Skratka, se strinjam, da so podjetja nujen del gospodarstva. Vsi indeksi pa kažejo, da se inovacije najbolj dogajajo v okoljih kjer za to trošijo največ državnih sredstev ki seveda gredo v neprofitne zavode.
+1. Pa nihče se ne vpraša kako bi izgledala farmacija, če bi bila to neprofitna podjetja.
Neprofitno podjetje je bistroumni nesmisel, bolj znan kot oksimoron.
Podjetje je ustanovljeno z namenom ustvarjanja dobička. Društva, NGOji, klubi, združenja ipd. so oblike organizacij, kjer dobiček ni primarni cilj.
Kakšno korist ima človeštvo od podjetij, kakšno pa od velike večine neprofitnih organizacij (izjeme, kot so gasilci ali dobrodelne ustanove, potrjujejo pravilo, ne zanikajo), si lahko vsak sam pogleda doma, ko se vpraša, kako je prišlo do izuma in proizvodnje 100% elementov v stanovanju. Namig: nobenega ni razvila, izdelala, prodala ali servisirala neprofitna ustanova.
Farmacija bi bila neprofitna. To ne pomeni da zaposleni ne bi imeli plač. Samo podjetja ne bi smela ustvarjati profita.
Vir: po dvakratnem cepljenju dobil korono in poznam še veliko podobnih.
Kot prvo si moraš pogledat, kaj sploh je namen cepiv. Kot drugo pa ne boš nikoli vedel, kako bi korono prebolel če ne bi bil cepljen. Veliko ljudi je ni.
Za nekatere ljudi obstajata le 0 in 1, ničesar vmes ni. Seveda sami niso sposobni v niti eni sami stvari v življenju doseči 1, le od drugih to pričakujejo.
Tudi pri necepljenih je bila učinkovitost zelo visoka. Še vedno brcajo.
Bral sem, da je znan 1 sam primer v celotni zgodovini človeštva, ki je preživel steklino. Nihče drug ni preživel. Yep, Jeanna Geise, 2013. Še vedno brca.
Verjetno so cepiva proti steklini nesmiselna, premalo testirana, namenjena depopulaciji, ...
Saj jaz sem proti resnim boleznim cepljen, samo za prehlad mi je brez veze. Zakaj pa vi vse mečete v isti koš?
S tem da je primerjava čisto faljena, ker proti steklini navadno ne cepimo neogrožene populacije.
Steklina je edina stvar (če se ne motim) za katero se lahko cepiš "za nazaj", ker se dovolj počasi razvija, da cepivo prehiti sam razvoj bolezni.
Tole s covidom je bilo pa tako: Če je verjeti vsemu, so bile prve verzije zelo pasje, potem je pa (na srečo vseh nas) hitro konvergiralo proti bolj ali manj prehladu. Če bi recimo prva verzija vztrajala dolgo časa, potem mislim, da bi ljudje raje imeli ta cepiva, ker bi se jim zdela smiselna.
Na začetku, ko so bile "pasje" verzije, s tam 4% smrtnostjo, cepiva še ni bilo. Tudi spremembam sevov cepiva niso sledila. Če se populacija prekuži, pa cepiv niti ne rabiš. Ja 4% se sliši veliko (če so statistike sploh pravilne, ker so vse dajali pod covid) ampak globalno pa to ne vpliva na populacijo. Ogrožene skupine pa naj se kar cepijo.
Kolikor sedaj sledim okužbam s Covid, so sedaj simptomi pri prebolevanju nakako med prehladom in gripo. Tako da nič paničnega. Je pa menda na voljo okrog 55 tisoč doz cepiva za eno zadnjih variant in čez 1 milijon doz iz "stare" zaloge.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Brez razvoja in razvoja bi žal umirali še vedno v 40ih. Žal je pa vedno večji problem v današnjem svetu da se je zadeva spremenila z namebnostjo samo, sedaj se zdravila izumlja ne da bi pomagal, ampak je to nov način kako ljudi zasužnjiti, enako kot je to z krediti itd... Dobro vejo da če te kontrolirajo moraš biti tiho in samo slediti kar ti rečejo. Sami znastveniki, no večina njih ni napačna in želijo dobro. Nekateri pa tudi ne, vedno se povsod tudi taki najdejo.
Tko da ne razumem tiste kateri podpirajo novodobno suženjstvo
Vir: po dvakratnem cepljenju dobil korono in poznam še veliko podobnih.
Kot prvo si moraš pogledat, kaj sploh je namen cepiv. Kot drugo pa ne boš nikoli vedel, kako bi korono prebolel če ne bi bil cepljen. Veliko ljudi je ni.
spoštovani koleg... I must agree to disagree ;)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
A v letu 2023 res se kdo verjame bajkam o splosnem zdravju in "radodarnim" korporacijam?
Clovek je postal produkt! Nobelovci gor al pa dol, ena sama sramota.
Ok, zakaj pa ti potem ne greš delat v neprofitno organizacijo za đaba in s tem pomagaš današnjem društvu in človeku po katerem sereš da je produkt??? Ne ne boš ker rad imaš vse te produkte znanstvenikov (računalnike, avte, moderno zdravstvo...) ampak po dveh filmčkov na jubitubu misliš da si ti edini kateri vidi realnost in vsi ostali smo ovčke.
Po meni je Covid stvar katera je največ pomagala društvu da filtriraš vse instant vsepametne idiote od ljudi katere dejansko določena materija zanima in so pripravljeni z konkretnimi trditvami in dokazi debatirat. Pa ne rečem da se morava strinjat v debati ker tudi jaz ne znam vsega, ampak ko mi en instant jubitub/fejs pametnjakovič začne srat..... mu lepo rečem hvala ker sm zdaj tudi tebe dal na ignore listo.
Saj to upam, da je jasno, da gre filter v obe smeri.
Profitira pa, kot vedno pri deljenju ljudi, elita. Važno, da je to problem s katerim smo se morali 2 leti ukvarjati. Ostalo zdravstvo je šlo pa na pavzo.
Da je glavni cilj farmacije dobiček ni nobena teorija zarote, ampak dejstvo. Teorija zarote je (šele) ko nekdo reče, da farmaciji birokraciji pri tem pomaga (seveda ne brez protiuslug), namesto, da bi jo regulirala. Pa niti to ni več neka teorija zarote...
Vrjetno je že kdo omenil. Nagrado za razvoj tovrstnih mRNA genskih terapevtikov, bi morali dati Robertu Malone. On je bil pionir te tehnologije, ker pa je stopil na anti-MSM stran, mu je nagrada zbežala.
Zanimivo bi bilo cepiva proti koroni ponuditi na prostem trgu, na popolnoma prostovoljni bazi, za tržno ceno, kakršnokoli bi že določil prodajalec in potem meriti njihovo uspešnost. Kot recimo cepiva za gripo.
Pa bi dobili neko primerljivo sliko uspešnosti in učinkovitosti. Recimo da bi jo.
Tako pa smo dobili le neki eksperiment učinkovitosti teroriziranja populacije s snovjo, pri kateri je bilo zlagano vse od začetka do konca. Nekaj malega vmes pa je bilo tudi res. Ampak zelo težko ugotoviti, kaj je laž in kaj je resnica.
Se spomnite začetnega bluzenja o transportu in hranjenju na minus 80 in podobno? V zdravstvenih domovih pa so imeli te zvarke kar na policah. Dokler se ni kdo prikazal, da so mu to vbrizgali. Še toplo, bi se temu lahko reklo.
Cepiva za gripo mislim da imajo cirka 60% učinkovitost (ne ker bi bila tako slaba, ampak ker je toliko mutacij da ne pokrijejo vseh predno pride sezonaksa verzija že preveč mutira virus).
mRNA imajo višji %, ne ker bi bila apriori boljša (niso, končni efekt je bolj ali manj podoben klasičnim, pač imunski se nauči določene specifike), ampak ker imajo hitrejši time to market. Tak da prej ko slej se bo % učinkovitosti izboljšal tudi za gripo ko ta preide na mRNA tehnologijo.
Ampak mRNA se bo še naprej razvijal, time to market bo še naprej padal in tudi price to market bo padal. In če price to market dovolj pade bo možno izdelovati "per patient" cepiva kar bi res bila revolucija in bi se morda dalo tudi kake rake zdravit.
