Izvirajo iz galaksije NGC 1068 v ozvezdju Kita, ki so jo prvikrat opazili leta 1780 in je od Zemlje oddaljena 47 milijonov svetlobnih let. V vesoljskem merilu je torej praktično naša soseda. Observatorij Icecube je velikanski instrument na južnem tečaju, ki vsebuje milijardo ton zelo čistega ledu približno dva kilometra pod površjem. Nevtrini zelo neradi interagirajo s snovjo, a se včasih to vseeno zgodi. Tedaj nastanejo fotoni, ki jih detektorji Icecuba zaznajo.
V članku v Science je sedaj skupina sporočila, da so potrdili 79 visokoenergijskih nevtrinov, ki jih lahko nedvoumno pripišejo NGC 1068. Doslej so raziskovalci poznali nevtrine, ki so nastajali na soncu, v Zemljini atmosferi (v radioaktivnem razpadu), v supernovah in blazarju TXS 0506+056. Sedaj pa so prvikrat zaznali še visokoenergijske nevtrine, ki izvirajo iz novega vira, iz galaksije. Nevtrini so predvsem nov način komunikacije pojasnjuje Denise Caldwell iz Icecuba. Doslej smo vesolje v glavnem opazovali z elektromagnetnim valovanjem (svetlobo), gravitacijskimi valovi in elementarnimi delci (protoni, nevtroni, elektroni) iz lokalnih virov. V prihodnosti pa bo to očitno možno tudi z nevtrini. Središče galaksije NGC 1068 namreč zakriva oblak prahu, kar omejuje optično opazovanje, a na nevtrine praktično ne vpliva. Takih primerov je gotovo še več.
Ob tem je treba biti tudi skromen, saj je zaznavanje nevtrinov zelo težko. Predvsem jih ni možno loviti v klasičnem smislu besede, temveč le opazovati, kdaj bodo interagirali s snovjo. Da so jih zaznali 79, je trajalo več let meritev in obdelave podatkov.
