» »

Kaj je vzrok za tako rast in tak trenuten nivo cen nepremičnin v Sloveniji?

Kaj je vzrok za tako rast in tak trenuten nivo cen nepremičnin v Sloveniji?

Temo vidijo: vsi
««
40 / 564
»»

Valvoline ::

Pa se to:
https://www.finance.si/8976075/Bizarno-...
Marsikateri preplacan drzavni parazit je v enem letu koronevanja zasluzil pol stanovanja zgolj iz kriminalnih dodatkov.

Hrana in ostalo gre gor ker so se vsepovsod pojavljali zastoji v proizvodnji, logistiki itn zaradi korone. Ce vzamemo za primer npr slovensko kmetijstvo, velekmeti izkoriscevalci so ostal brez uvozenih suznjev za delo na kmetijah ter se je posledicno proizvodnja ponekod prakticno ustavila. Se dobr da so cene taksne kot so in ne 5x visje.

Zgodovina sprememb…

Valvoline ::

Kmalu bomo zaposlene ovce v gospodarstvu postal manjsina, ce se nismo ze:
https://www.finance.si/8965740/Draga-dr...

dronyx ::

Valvoline je izjavil:

Hrana in ostalo gre gor ker so se vsepovsod pojavljali zastoji v proizvodnji, logistiki itn zaradi korone.

To ni edini razlog. Ne samo za časa korone, tudi več let pred tem so natisnili ogromno denarja, ki je povzročil inflacijo na strani naložb. Potem ko so povsod zrasli baloni je ta denar našel novo področje za investiranje. Surovine. In potem so šle v nebo še surovine. Danes imaš tudi na tem področju indeksne sklade in lahko kdorkoli vlaga v to denar in cene napihuje še dodatno. Hudič pa je, ko se enkrat začno močno dražiti surovine se pa to mora slej ko prej poznati na končnih izdelkih. Tiskanje denarja brez osnove ima seveda posledice. Kdor trdi drugače se pač moti. Ti ne moreš denarju prepovedati, da začne napihovati še en nov balon, ki se mu reče surovine. Po moje še nekaj napačnih korakov in res nismo več daleč od hiperinflacije. Potem se verjetno nihče več ne bo norčeval iz Zimbabveja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dronyx ()

poweroff ::

Valvoline je izjavil:

Kmalu bomo zaposlene ovce v gospodarstvu postal manjsina, ce se nismo ze:
https://www.finance.si/8965740/Draga-dr...

To se zgodi, ko je na oblasti desna vlada. :))
sudo poweroff

m0LN4r ::

Pa vseeno, sem jaz tudi mnenja, da bi se o financni pismenosti pa ce ne glih o nevem kaksnem investiranju in bogsigavedi, ze moralo zaceti POGOVARJATI v osnovni soli oz. vsaj razloziti neke osnovne pojme v sklopu razlicnih predmetov.

Recimo pri zgodovini, bi se lahko omenilo malo vec na to temo. Recimo 5% ucnega nacrta od 6. do 9. razreda, bi ze bilo ogromno.
Potem pri matematiki, saj je fajn ce naredijo matematiko v OS, ampak fajn bi blo tudi dodatno osnove uporabne matematike, da te glih ne nategnejo na vsaki banki in z vsako narocnino, kok prisparas. Tu bi se lahko delalo ogromno, recimo da bi ucitelji v ucni nacrt vpeljali 10% prakticnih realnih primerov. Ampak nekako postane ucna snov, skozi cas, ko je janez imel 3 hruske in dve prodal, spremeni v obracanje golih stevilk na belem listu papirja.
No saj v srednjih solah tudi ni nic boljse. Sem pa preprican, da na nemski trgovski poklicni soli imajo vec prakticnega racunanja, kot na nasih gimnazijah, kjer samo na veliko suhoparno stevilke in formule obracajo, brez nekega uporabnega ozadja.

Druga varianta, ce ze imamo v Osnovnih Solah predmete kot "gospodinjstvo" "tehnicni pouk" "likovna umetnost" "glasbena vzgoja" pa zakaj nebi imeli se "financna vzgoja" in "moja prihodnost"
Po eni strani, se pricakuje, da se naj vsak pobriga za financno pismenost, ampak to je isto, kot ce bi rekel, naj se vsak sam pobriga za "glasbo" "tehnicni pouk" "likovno umetnost" - v osnovi tu neke razlike ni.

Obstaja pa moznost, da drzava/e nocejo toliko razmisljanja in perspektive v zgodnjih letih.

Recimo meni po eni strani ni jasno, kako so lahko recimo nekateri dipl. studenti ekonomije najvecji revezi in na sociali, ajd drugim se nekako oprostim, ampak hej, potem tudi nas solski sistem ocitno nekako ne deluje. Razumem, da se student kaksne druge smeri, financno zbudi sele pri 30, ampak kaj je potem namen ekonomskega faksa, ce ne uspe svojih kandidatov toliko izobraziti, da ne koncajo na dnu? Kaj potem tam sploh delajo?
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Utk ::

Zakaj pa misliš, da se država tako boji privat šol? Zarad korone ko je bilo šolanje na daljavo, se je kar nekaj ljudi odločilo za šolanje na domu. Ponekod je že panika kaj naredit, da se to ne razpase še bolj. Nekateri ljudje so spregledali, da je uradna šola bolj slaba, ker še koliko je dobrih učiteljev, jih plan in birokracija ubija. Sama država ne zna niti noče, drugi pa ne smejo. Država ima samo to srečo, da si malokdo lahko privošči bit doma in se ukvarjat z otrokom. Šola je varstvo. Kaj koristnega naučit jih moraš pa kar sam.

Okapi ::

Saj pri predmetu gospodinjstvo imajo tudi ekonomiko gospodinjstva.

2. Funkcije denarja: omenjalni posrednik ohranilec vrednosti omera vrednosti oplačilno sredstvo 3. Načini plačila: ogotovinsko plačilo oobročno odplačevanje oplačilo z odlogom (plačilna kartica) okombinirani načini posojila 4. Oblikovanje družinskega proračuna; gospodinjsko računovodstvo: o prihodki - prejemki o odhodki - izdatki o sprotno evidentiranje prejemkov in izdatkov o družinski proračun 5. Otroci in denar: o žepnina 6. Varčevanje: odelnice ovzajemni skladi odepozit

Valvoline ::

poweroff je izjavil:

Valvoline je izjavil:

Kmalu bomo zaposlene ovce v gospodarstvu postal manjsina, ce se nismo ze:
https://www.finance.si/8965740/Draga-dr...

To se zgodi, ko je na oblasti desna vlada. :))

To se zgodi k so ovce v gospodartvu tiho,vseen L ali D na celu, drzava pa pocasi propada. Razlika v placah drzava vs gospodarstvo je ze pr 40% na papirju, ce izvzamemo se fake gospodarstva (elektro, voda,komunala, sz itn tj paradrzavni monopolisti) je realna razlika v placah najmanj 1:2.

Zgodovina sprememb…

m0LN4r ::

Okapi je izjavil:

Saj pri predmetu gospodinjstvo imajo tudi ekonomiko gospodinjstva.

2. Funkcije denarja: omenjalni posrednik ohranilec vrednosti omera vrednosti oplačilno sredstvo 3. Načini plačila: ogotovinsko plačilo oobročno odplačevanje oplačilo z odlogom (plačilna kartica) okombinirani načini posojila 4. Oblikovanje družinskega proračuna; gospodinjsko računovodstvo: o prihodki - prejemki o odhodki - izdatki o sprotno evidentiranje prejemkov in izdatkov o družinski proračun 5. Otroci in denar: o žepnina 6. Varčevanje: odelnice ovzajemni skladi odepozit
Trolas: https://www.os-sticna.si/?page_id=4890 pri gospodinjstvu se pece pico, servira in pomije.

Eh, napacen link, tega sem mislil: https://www.os-sostanj.si/pnd/pouk-na-d...
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

poweroff ::

Valvoline je izjavil:

To se zgodi k so ovce v gospodartvu tiho,vseen L ali D na celu, drzava pa pocasi propada. Razlika v placah drzava vs gospodarstvo je ze pr 40% na papirju, ce izvzamemo se fake gospodarstva (elektro, voda,komunala, sz itn tj paradrzavni monopolisti) je realna razlika v placah najmanj 1:2.

Ja, ampak SDS je stalno poudarjal, da levica podkupuje javni sektor, da je javni sektor levuharski, da nič ne delajo in da bodo oni naredili red.

Pa smo videli, kako so ga. Še večje bonbončke so podelili.


Še jih je za volit, še. :))
sudo poweroff

matijadmin ::

Valvoline je izjavil:

Pa se to:
https://www.finance.si/8976075/Bizarno-...
Marsikateri preplacan drzavni parazit je v enem letu koronevanja zasluzil pol stanovanja zgolj iz kriminalnih dodatkov.

Hrana in ostalo gre gor ker so se vsepovsod pojavljali zastoji v proizvodnji, logistiki itn zaradi korone. Ce vzamemo za primer npr slovensko kmetijstvo, velekmeti izkoriscevalci so ostal brez uvozenih suznjev za delo na kmetijah ter se je posledicno proizvodnja ponekod prakticno ustavila. Se dobr da so cene taksne kot so in ne 5x visje.


Težko zaključiti, da so dodatki bistveno pripomogli k inflaciji, a pomagali zagotovo niso.

Nihče si ni zaslužil takih dodatkov, sploh pa ne na tak način razdeljenih. Triažna sestra dobi le nekaj odstotkov tega kar spec. oftalmolog nekje v ozadju za delo s preverjenimi pacienti. Sploh pa, ko so določeni poklici v takih razmerah poklicani opravljati svoje delo, kar vedo od svojega kariernega začetka, in bi jim delo v takih razmerah moralo biti nekaj najbolj samoumevnega, jokcajo. Lepo je, če jim ob tem lahko kaj primaknemo za požrtvovalnost, ampak takih ekscesov ni bilo praktično nikjer na Zahodu, s katerim se radi primerjamo. Zelo očitno so kupovali le naklonjenost v JS.
Vrnite nam techno!

poweroff ::

Točno tako.

Kar je pa še večji problem je pa to, da so v preteklosti sami kritizirali tako početje in obljubljali, da bodo temu naredili konec. Zdaj so pa še precej slabše naredili (ne samo isto - slabše).

Sicer pa - prva Janševa vlada je zmagala z vpitjem o koncu korupciji, potem smo pa dobili afero Patrija.

Aja, pardnon, tam ni bilo korupcije. Pa v drugih primerih tudi ne.
sudo poweroff

A110 ::

m0LN4r je izjavil:

Pa vseeno, sem jaz tudi mnenja, da bi se o financni pismenosti pa ce ne glih o nevem kaksnem investiranju in bogsigavedi, ze moralo zaceti POGOVARJATI v osnovni soli oz. vsaj razloziti neke osnovne pojme v sklopu razlicnih predmetov.

Recimo pri zgodovini, bi se lahko omenilo malo vec na to temo. Recimo 5% ucnega nacrta od 6. do 9. razreda, bi ze bilo ogromno.
Potem pri matematiki, saj je fajn ce naredijo matematiko v OS, ampak fajn bi blo tudi dodatno osnove uporabne matematike, da te glih ne nategnejo na vsaki banki in z vsako narocnino, kok prisparas. Tu bi se lahko delalo ogromno, recimo da bi ucitelji v ucni nacrt vpeljali 10% prakticnih realnih primerov. Ampak nekako postane ucna snov, skozi cas, ko je janez imel 3 hruske in dve prodal, spremeni v obracanje golih stevilk na belem listu papirja.
No saj v srednjih solah tudi ni nic boljse. Sem pa preprican, da na nemski trgovski poklicni soli imajo vec prakticnega racunanja, kot na nasih gimnazijah, kjer samo na veliko suhoparno stevilke in formule obracajo, brez nekega uporabnega ozadja.

Druga varianta, ce ze imamo v Osnovnih Solah predmete kot "gospodinjstvo" "tehnicni pouk" "likovna umetnost" "glasbena vzgoja" pa zakaj nebi imeli se "financna vzgoja" in "moja prihodnost"
Po eni strani, se pricakuje, da se naj vsak pobriga za financno pismenost, ampak to je isto, kot ce bi rekel, naj se vsak sam pobriga za "glasbo" "tehnicni pouk" "likovno umetnost" - v osnovi tu neke razlike ni.

Obstaja pa moznost, da drzava/e nocejo toliko razmisljanja in perspektive v zgodnjih letih.

Recimo meni po eni strani ni jasno, kako so lahko recimo nekateri dipl. studenti ekonomije najvecji revezi in na sociali, ajd drugim se nekako oprostim, ampak hej, potem tudi nas solski sistem ocitno nekako ne deluje. Razumem, da se student kaksne druge smeri, financno zbudi sele pri 30, ampak kaj je potem namen ekonomskega faksa, ce ne uspe svojih kandidatov toliko izobraziti, da ne koncajo na dnu? Kaj potem tam sploh delajo?


V sloveniji je na gimnazijah ze lep cas v programu obrestno obrestni račun računan po konformni in relativni obrestni meri, amortizacijski načrt, računanje rent,... Pokaži nemško poklicno šolo kjer se to učijo. Matematika te mora učiti razmišljati in ne učiti na pamet kako se en primer reši po receptu. Tudi ekstremalne probleme se v gimnazijah rešuje že od nekdaj (ja, kakšen žleb vzemi da bo z najmanj potrebnega materiala odvajal največ vode). Na nemških (in seveda tudi slovenskih) poklicnih šolah kjer niti odvoda ne poznajo pač tega ne morejo reševati. Ampak zate je očitno vse kar je nemško sveto, slovensko pa zanič. V praksi je, razen res osnovne elementarne matematike zelo malo problemov tako enostavnih, da se jih da rešiti z znanjem OŠ ali SŠ. Da pa prideš do potrebnega znanja pa moraš pač predelovati snov in ne reševati praktičnih problemov ki v bistvu sploh niso v praksi uporabni. Že recimo en navaden ekstremalen problem z vezjo je večinoma prezahteven za SŠ nivo in potrebuješ fakultativno znanje za rešitev. In potem bi ti reševal praktične probleme brez teoretične osnove...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: A110 ()

energetik ::

V gimnazijah. In podan ponavadi na tak način, da je dolgočasen in noben ne ve, kako se ga vidi v resnici.
Ima Molnar kar prav, froci se učijo, kako narisat sliko in zapet pesem, da bi jim pa kdo pokazal cene pšenice ali stanovanj v dolarjih in unčah zlata v zadnjih 100 letih, to pa ne. Pa da bi pokazali malce cikle na borzah, kako denar dela denar z obrestnim računom itd.
Morda pa je tako zanalašč.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

Gregor P ::

Le toliko v informacijo, da so mene na avstrijski srednji oz. višji šoli učili med drugim tako računovodstva, knjigovodstva kot politične vzgoje in prava; in to mi dejansko zelo pomaga pri vsakodnevnih življenjskih opravilih.

Mogoče je to res problem na naših šolah, da umanjka še tisti praktični del. To da so naši učenci, študenti eni izmed najboljših na svetu sploh ni vprašanje :)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

gruntfürmich ::

A110 je izjavil:

V sloveniji je na gimnazijah ze lep cas v programu obrestno obrestni račun računan po konformni in relativni obrestni meri, amortizacijski načrt, računanje rent,... Pokaži nemško poklicno šolo kjer se to učijo. Matematika te mora učiti razmišljati in ne učiti na pamet kako se en primer reši po receptu. Tudi ekstremalne probleme se v gimnazijah rešuje že od nekdaj (ja, kakšen žleb vzemi da bo z najmanj potrebnega materiala odvajal največ vode). Na nemških (in seveda tudi slovenskih) poklicnih šolah kjer niti odvoda ne poznajo pač tega ne morejo reševati. Ampak zate je očitno vse kar je nemško sveto, slovensko pa zanič. V praksi je, razen res osnovne elementarne matematike zelo malo problemov tako enostavnih, da se jih da rešiti z znanjem OŠ ali SŠ. Da pa prideš do potrebnega znanja pa moraš pač predelovati snov in ne reševati praktičnih problemov ki v bistvu sploh niso v praksi uporabni. Že recimo en navaden ekstremalen problem z vezjo je večinoma prezahteven za SŠ nivo in potrebuješ fakultativno znanje za rešitev. In potem bi ti reševal praktične probleme brez teoretične osnove...

lepo te prosim, kdo bo potreboval kakšne odvode za reševanje obrtniških problemov? še ostalih 99,9% folka, ki mora to znati v SŠ, v realnem življenju nikdar ne potrebuje.
in na splošno s forsiranjem izračunavanja odvodov kompleksnih funkcij folk sploh ne ve več kaj odvod predstavlja... to kar se mi gremo je čista bedarija, pa čeprav se učenci 'vse' naučijo.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

vnetidebater ::

Mislim da je ta debata lepo pokazala vzrok za trenuten nivo cen nepremičnin v Sloveniji.

Namesto da bi se vi ukvarjali z osnovnim vprašanjem, mešate meglo o vsem drugem. nekega zaključka o glavni temi debate pa ne boste našli.

Namerno jo derailate in uničujete povsem dobro in v teh časih hudo pomembno temo. Sploh glede na trenutne čase ko je večine gradbenih materialov zmanjkalo in bo posameznikom gradnja hiše naslednjih par let povsem 100% onemogočena.

Zgodovina sprememb…

Utk ::

Kot je rekel profesor matematike na FRI, obstajata dve vrsti integralov. Tisti, ki jih lahko rešimo analitično, in tisti, ki so koristni. Odvodi so sicer malo bolj enostavni za rešit, ampak če znaš kaj je eno in kaj drugo, je to za silo dovolj. Da boš enega ali drugega znal rešit in ti bi to v življenju pomagalo, je bolj malo verjetno. Je pa dobro znat kako isto stvar rešit v praksi.

vnetidebater je izjavil:

Mislim da je ta debata lepo pokazala vzrok za trenuten nivo cen nepremičnin v Sloveniji.

Namesto da bi se vi ukvarjali z osnovnim vprašanjem, mešate meglo o vsem drugem. nekega zaključka o glavni temi debate pa ne boste našli.

Namerno jo derailate in uničujete povsem dobro in v teh časih hudo pomembno temo. Sploh glede na trenutne čase ko je večine gradbenih materialov zmanjkalo in bo posameznikom gradnja hiše naslednjih par let povsem 100% onemogočena.

Nič ne bo zmanjkalo, samo dražje bo. In ne vem kako si predstavljajo, da bojo šle cene hiš dol, če gre pa material gor.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

A110 ::

energetik je izjavil:

V gimnazijah. In podan ponavadi na tak način, da je dolgočasen in noben ne ve, kako se ga vidi v resnici.
Ima Molnar kar prav, froci se učijo, kako narisat sliko in zapet pesem, da bi jim pa kdo pokazal cene pšenice ali stanovanj v dolarjih in unčah zlata v zadnjih 100 letih, to pa ne. Pa da bi pokazali malce cikle na borzah, kako denar dela denar z obrestnim računom itd.
Morda pa je tako zanalašč.


To je potem problem profesorja in ne učnega načrta (ALi so v nemčiji/avstriji vsi profesorji idealni?). Pri meni je manj kot 10 let od kar sem zaključil s srednjo šolo in se še dobro spomnim kako smo pri verjetnosti računali koliko moraš plačati loto pri realni ceni srečke da boš zagotovo zadel sedmico, zelo realne primere iz varčevanja (recimo koliko moraš vsak mesec/dan/leto vplačevati pri letni/polletni obrestni meri recimo 3% da boš po 40 letih vplačevanja lahko prejemal recimo 500e rente,...), realne ekstremalne probleme,... Nismo pa bili ekonomisti, da bi se učili računovodstva. In tudi učbenik kolikor se spomnim je imel predvsem naloge bazirane na praktičnih primerih. Razen seveda pri recimo algebraičnih ulomkih, logiki in množicah,... kjer pač moraš znati "obračati šteivlke". Nevem pa, kaj bi dijak imel od tega da mu nekdo pokaže graf zlata (ali pšenice, ali bitcoina) za zadnjih 100let. To si lahko v eni sekundi vsak pregleda vsak doma, še vedno pa nemoreš vedeti ali bo šlo v prihodnosti gor ali dol.

vnetidebater ::

Utk je izjavil:


Nič ne bo zmanjkalo, samo dražje bo. In ne vem kako si predstavljajo, da bojo šle cene hiš dol, če gre pa material gor.


Ja ja. Probaj kupit danes železo za armiran beton.

Ali pa vodovodne cevi.

A110 ::

gruntfürmich je izjavil:

A110 je izjavil:

V sloveniji je na gimnazijah ze lep cas v programu obrestno obrestni račun računan po konformni in relativni obrestni meri, amortizacijski načrt, računanje rent,... Pokaži nemško poklicno šolo kjer se to učijo. Matematika te mora učiti razmišljati in ne učiti na pamet kako se en primer reši po receptu. Tudi ekstremalne probleme se v gimnazijah rešuje že od nekdaj (ja, kakšen žleb vzemi da bo z najmanj potrebnega materiala odvajal največ vode). Na nemških (in seveda tudi slovenskih) poklicnih šolah kjer niti odvoda ne poznajo pač tega ne morejo reševati. Ampak zate je očitno vse kar je nemško sveto, slovensko pa zanič. V praksi je, razen res osnovne elementarne matematike zelo malo problemov tako enostavnih, da se jih da rešiti z znanjem OŠ ali SŠ. Da pa prideš do potrebnega znanja pa moraš pač predelovati snov in ne reševati praktičnih problemov ki v bistvu sploh niso v praksi uporabni. Že recimo en navaden ekstremalen problem z vezjo je večinoma prezahteven za SŠ nivo in potrebuješ fakultativno znanje za rešitev. In potem bi ti reševal praktične probleme brez teoretične osnove...

lepo te prosim, kdo bo potreboval kakšne odvode za reševanje obrtniških problemov? še ostalih 99,9% folka, ki mora to znati v SŠ, v realnem življenju nikdar ne potrebuje.
in na splošno s forsiranjem izračunavanja odvodov kompleksnih funkcij folk sploh ne ve več kaj odvod predstavlja... to kar se mi gremo je čista bedarija, pa čeprav se učenci 'vse' naučijo.


Hm, recimo ali ni ravno pri obrtniku koristno da ve, zakaj uporabiti okrogel žleb in ne kvadratnega? Kakšno obliko strehe naj naredi, da bo porabil najmanj strehe in prekril določeno površino, kakšno pasjo uto naj naredi, da bo imel največ prostornine za določen material? Kakšna je najdaljša palica (ali pohištvo), ki jo lahko spraviš čez pravokoten ovinek hodnika? In ravno to so realni problemi, za katere molnar trdi, da jih je v slovenskih šolah premalo, v nemških poklicnih pa se jih učijo. Zato se tudi sprašujem kako če sploh nevejo kaj je odvod (ali kak podoben koncept) ker pač potrebuješ neko teoretično osnovo za večino matematičnih (netrivialnih) problemov. Za tega zadnjega vrjamem, da še marsikateri inženir neve kako ga rešiti (pa čeprav je nekaj osnovne trigonometrije in onovni odvod povsem dovolj za rešitev). In potem bi od srednješolcev in osnovnošolcev pričakoval da rešujejo v šoli praktične primere?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: A110 ()

Utk ::

vnetidebater je izjavil:

Utk je izjavil:


Nič ne bo zmanjkalo, samo dražje bo. In ne vem kako si predstavljajo, da bojo šle cene hiš dol, če gre pa material gor.


Ja ja. Probaj kupit danes železo za armiran beton.

Ali pa vodovodne cevi.

Pred par meseci sem kupoval, pa se je še dobilo. Malo za počakat, malo dražje, ampak se je. Zdaj je že tako hudo? Sej se bo stabiliziralo. Nihče noče zdaj delat zaloge, ker grejo cene gor, in ne vejo kaj bo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

energetik ::

A110 je izjavil:

Nevem pa, kaj bi dijak imel od tega da mu nekdo pokaže graf zlata (ali pšenice, ali bitcoina) za zadnjih 100let. To si lahko v eni sekundi vsak pregleda vsak doma, še vedno pa nemoreš vedeti ali bo šlo v prihodnosti gor ali dol.
Pa si tega praktično noben ne pogleda doma. Kaj ne moreš vedeti, vidiš, da se realne cene izdelkov, nepremičnin, hrane itd zelo malo spreminjajo in so na dolgi rok celo cenejše. Seveda če jim gledaš cene v zlatu. Torej iz tega bi se otroc naučili, kaj je to inflacija fiat valut. In morda premislili, da morda le ni tako dobra ideja imeti denarja v banki in sprevideli, da se jim plače realno ves čas manjšajo.

vnetidebater ::

Utk je izjavil:

vnetidebater je izjavil:

Utk je izjavil:


Nič ne bo zmanjkalo, samo dražje bo. In ne vem kako si predstavljajo, da bojo šle cene hiš dol, če gre pa material gor.


Ja ja. Probaj kupit danes železo za armiran beton.

Ali pa vodovodne cevi.

Pred par meseci sem kupoval, pa se je še dobilo. Malo za počakat, malo dražje, ampak se je. Zdaj je že tako hudo? Sej se bo stabiliziralo. Nihče noče zdaj delat zaloge, ker grejo cene gor, in ne vejo kaj bo.


prijatelj kupuje železo za armiran beton. V preteklih 2 mesecih je lahko kupil zgolj 18 metrov žice.

Seveda je možno da je pač ta tip nesposoben. Nevem, ne gradim.



ps.: seveda je možno da je to zdaj nek kratek prehoden pojav,ki se bo rešil v par mesecih. Pač so ljudje začeli obnavljat reči tudi za pretekle leto ko se je zelo težko gradilo zaradi korone in so pač pokupili vse trenutne zaloge, čez par mesecev pa se bo to morda rešilo..

Zgodovina sprememb…

Utk ::

Ah tako hudo spet ni. Marsikje dobiš takoj, je pa res, da zna bit zelo drago. Proti nekim cenam, ki si si jih morda zamislil lani in si lani dobil brez problema.

vnetidebater ::

Utk je izjavil:

Ah tako hudo spet ni. Marsikje dobiš takoj, je pa res, da zna bit zelo drago. Proti nekim cenam, ki si si jih morda zamislil lani in si lani dobil brez problema.


Ja tudi to sem slišal,. da so cene železa 200% v primerjavi s cenam lani. Najbrž zato ta tip čaka že 2 meseca, saj upa da bo lahko kupil po prvotnih cenah.

Ampak kot sem prejle rekel, najbrž je to zgolj prehodni pojav ko ljudje obnavljajo reči saj jih pretekle leto praktično ni bilo možno ali smiselno delat.

Zgodovina sprememb…

energetik ::

vnetidebater je izjavil:

ps.: seveda je možno da je to zdaj nek kratek prehoden pojav,ki se bo rešil v par mesecih. Pač so ljudje začeli obnavljat reči tudi za pretekle leto ko se je zelo težko gradilo zaradi korone in so pač pokupili vse trenutne zaloge, čez par mesecev pa se bo to morda rešilo..
Jasno da je prehodni pojav, je bila pač verižna reakcija, malce več gradnje/obnov zaradi čepenja doma, restrikcije pri transportu, zboleli delavci v pristaniščih in čezoceankah, pa pride do pomanjkanja. In jasno je potem posledica višja cena.
Pač posledica just in time politike podjetij, kjer jih samo manjša motnja zafrkne.

vnetidebater ::

energetik je izjavil:

vnetidebater je izjavil:

ps.: seveda je možno da je to zdaj nek kratek prehoden pojav,ki se bo rešil v par mesecih. Pač so ljudje začeli obnavljat reči tudi za pretekle leto ko se je zelo težko gradilo zaradi korone in so pač pokupili vse trenutne zaloge, čez par mesecev pa se bo to morda rešilo..
Jasno da je prehodni pojav, je bila pač verižna reakcija, malce več gradnje/obnov zaradi čepenja doma, restrikcije pri transportu, zboleli delavci v pristaniščih in čezoceankah, pa pride do pomanjkanja. In jasno je potem posledica višja cena.
Pač posledica just in time politike podjetij, kjer jih samo manjša motnja zafrkne.


Najbrž res. Do jeseni se bo že normaliziralo najbrž. Tovarne začenjajo nazaj delat na 100%.

Zgodovina sprememb…

A110 ::

energetik je izjavil:

A110 je izjavil:

Nevem pa, kaj bi dijak imel od tega da mu nekdo pokaže graf zlata (ali pšenice, ali bitcoina) za zadnjih 100let. To si lahko v eni sekundi vsak pregleda vsak doma, še vedno pa nemoreš vedeti ali bo šlo v prihodnosti gor ali dol.
Pa si tega praktično noben ne pogleda doma. Kaj ne moreš vedeti, vidiš, da se realne cene izdelkov, nepremičnin, hrane itd zelo malo spreminjajo in so na dolgi rok celo cenejše. Seveda če jim gledaš cene v zlatu. Torej iz tega bi se otroc naučili, kaj je to inflacija fiat valut. In morda premislili, da morda le ni tako dobra ideja imeti denarja v banki in sprevideli, da se jim plače realno ves čas manjšajo.


In kaj bo to dijaku z par 100e na računu koristilo? Zagonil jih bo za alkohol in cigarete ker vlagal celega premoženja ravno nebo in niti nima kaj imeti od tistih par 100e ki jih ima večina dijakov. Še odrasli marsikateri raje kupčka gotovino (kljub rahli izgubi skozi leta). Drugo je, če imaš par 10 ali 100k viška, tam je nesmiselno ne vložiti dela. Ampak pri manjših zneskih pa ni nesmiselno imeti nekaj rezerve na računu kljub rahli izgubi skozi čas. Mi pa ni jasno zakaj ravno v cenah proti zlatu? Wow, omejena dobrina ki se med drugim uporablja tudi v tehnologiji (torej za potrošnjo). ALi je nepričakovano da je je vedno manj in zato cena vedno višja?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: A110 ()

vnetidebater ::

A110 je izjavil:

energetik je izjavil:

A110 je izjavil:

Nevem pa, kaj bi dijak imel od tega da mu nekdo pokaže graf zlata (ali pšenice, ali bitcoina) za zadnjih 100let. To si lahko v eni sekundi vsak pregleda vsak doma, še vedno pa nemoreš vedeti ali bo šlo v prihodnosti gor ali dol.
Pa si tega praktično noben ne pogleda doma. Kaj ne moreš vedeti, vidiš, da se realne cene izdelkov, nepremičnin, hrane itd zelo malo spreminjajo in so na dolgi rok celo cenejše. Seveda če jim gledaš cene v zlatu. Torej iz tega bi se otroc naučili, kaj je to inflacija fiat valut. In morda premislili, da morda le ni tako dobra ideja imeti denarja v banki in sprevideli, da se jim plače realno ves čas manjšajo.


In kaj bo to dijaku z par 100e na računu koristilo? Zagonil jih bo za alkohol in cigarete ker vlagal celega premoženja ravno nebo in niti nima kaj imeti od tistih par 100e ki jih ima večina dijakov. Še odrasli marsikateri raje kupčka gotovino (kljub rahli izgubi skozi leta). Drugo je, če imaš par 10 ali 100k viška, tam je nesmiselno ne vložiti dela. Ampak pri manjših zneskih pa ni nesmiselno imeti nekaj rezerve na računu kljub rahli izgubi skozi čas. Mi pa ni jasno zakaj ravno v cenah proti zlatu? Wow, omejena dobrina ki se med drugim uporablja tudi v tehnologiji (torej za potrošnjo). ALi je nepričakovano da je je vedno manj in zato cena vedno višja?


Cene v zlatu se gleda zato ker ima zlato precej konstantno vrednost, vrednost (papirnatega) denarja pa se spreminja.

Povedano drugače: če gledaš cene znata ti ni treba upoštevati inflacije v zadnjih 100 letih, torej je preračunavanje "lažje". :P
Povedano drugače2: lažje je direktno videti kaj si je lahko privoščil človek ki je v 1 letu zaslužil X kilogramov zlata leta 1960 in kaj si lahko za isto količino zlata privošči danes.


Še tole: tistih par 100 EUR bodo DIJAKI zagonili za alkohol in cigarete? No sej rabimo tudi tovarniške delavce.

Ko sem bil jaz dijak sem si kupil s plačo poletnega dela avto, audio receiver in sobno ozvočenje. 10 let star avto je zdržal še nadaljnih 100.000 kilometrov uporabe, sobno ozvočenje pa dela že desetletja.
Zraven računalnika so tudi starši nekaj dali.

Ampak glej, če se ti zdi vredno vse zagonit za alkohol in čike....prav, go for it.

Zgodovina sprememb…

BuDi79 ::

vnetidebater je izjavil:

Ampak glej, če se ti zdi vredno vse zagonit za alkohol in čike....prav, go for it.
Do sedaj je veljalo da če si porabil za alkohol in čike si bil "brez premoženja" in si dobil poceni vrtec / štipendijo / višje otroške dodatke, če si imel pa na svoje ime novejši avto / nepremičnino potem pač ne.

vnetidebater ::

10 let stara kripa ni vredna nič kar se vrtca tiče, za 18 letnega dijaka pa je vredna vse na svetu. :)

Saj ni treba kupit 10 let starega Audija. Puntoti, Renaulti, Dacie in Lade so zakon.

Zgodovina sprememb…

thramos ::

Odkar so obrestne mere nične, premoženje nima omembe vredne vloge pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev.

Delat se ne splača. ;((

A110 ::

vnetidebater je izjavil:

A110 je izjavil:

energetik je izjavil:

A110 je izjavil:

Nevem pa, kaj bi dijak imel od tega da mu nekdo pokaže graf zlata (ali pšenice, ali bitcoina) za zadnjih 100let. To si lahko v eni sekundi vsak pregleda vsak doma, še vedno pa nemoreš vedeti ali bo šlo v prihodnosti gor ali dol.
Pa si tega praktično noben ne pogleda doma. Kaj ne moreš vedeti, vidiš, da se realne cene izdelkov, nepremičnin, hrane itd zelo malo spreminjajo in so na dolgi rok celo cenejše. Seveda če jim gledaš cene v zlatu. Torej iz tega bi se otroc naučili, kaj je to inflacija fiat valut. In morda premislili, da morda le ni tako dobra ideja imeti denarja v banki in sprevideli, da se jim plače realno ves čas manjšajo.


In kaj bo to dijaku z par 100e na računu koristilo? Zagonil jih bo za alkohol in cigarete ker vlagal celega premoženja ravno nebo in niti nima kaj imeti od tistih par 100e ki jih ima večina dijakov. Še odrasli marsikateri raje kupčka gotovino (kljub rahli izgubi skozi leta). Drugo je, če imaš par 10 ali 100k viška, tam je nesmiselno ne vložiti dela. Ampak pri manjših zneskih pa ni nesmiselno imeti nekaj rezerve na računu kljub rahli izgubi skozi čas. Mi pa ni jasno zakaj ravno v cenah proti zlatu? Wow, omejena dobrina ki se med drugim uporablja tudi v tehnologiji (torej za potrošnjo). ALi je nepričakovano da je je vedno manj in zato cena vedno višja?


Cene v zlatu se gleda zato ker ima zlato precej konstantno vrednost, vrednost (papirnatega) denarja pa se spreminja.

Povedano drugače: če gledaš cene znata ti ni treba upoštevati inflacije v zadnjih 100 letih, torej je preračunavanje "lažje". :P
Povedano drugače2: lažje je direktno videti kaj si je lahko privoščil človek ki je v 1 letu zaslužil X kilogramov zlata leta 1960 in kaj si lahko za isto količino zlata privošči danes.


Še tole: tistih par 100 EUR bodo DIJAKI zagonili za alkohol in cigarete? No sej rabimo tudi tovarniške delavce.

Ko sem bil jaz dijak sem si kupil s plačo poletnega dela avto, audio receiver in sobno ozvočenje. 10 let star avto je zdržal še nadaljnih 100.000 kilometrov uporabe, sobno ozvočenje pa dela že desetletja.
Zraven računalnika so tudi starši nekaj dali.

Ampak glej, če se ti zdi vredno vse zagonit za alkohol in čike....prav, go for it.



Za kaj pa jih bo povprečen dijak? Razmišljaj kot nekdo ki ima ravno dovoljenje staršev za izhode brez omejitev, prvič preizkusi zabave, alkohol, punce, prešprica kakšno uro,... Popolnoma normalne stvari v razvoju. Ampak obenem nima prihodkov za recimo avto ali kaj večjega in ne razmišljati kot zagrenjen starec (ki sicer morda ve kaj je za dijakovo prihodnost najboljše ampak se ne zaveda da dijaki pač ne razmišljajo tako in imajo v povprečju drugačne želje in ptorebe). Sam sem kot dijak vse zapravil za zabavo (morje s prijatelji, alkohol,...) Ok, pred študijem sem si kupil tudi računalnik in plačal izpit za avto ampak ostalo je šlo pa za zabavo. In če bi mi nekdo takrat v šoli rekel da je denar bolje takoj zapraviti ker itak izgublja vrednost si niti tistih 2000e za računalnik in avtošolo skozi 4 leta srednje šole nebi prišparal. Še ko sem bil študent se dolgo ni nič spremenilo. Tisti trenutki zabave so bili pač vredni več kot mi je danes x10 v denarju ki sem ga takrat spustil v zrak. Sem danes tovarniški delavec? Niti približno. Dokončal sem enega najtežjih če ne najtežji UNI program v sloveniji, zaposlen na delovnem mestu, ki me veseli in je odlično plačano. Mi je pa marsikdaj v življenju prišel prav kontakt ki sem ga spoznal ravno na študentski zabavi. In predvsem spomini s nepozabni

energetik ::

A110 je izjavil:

energetik je izjavil:

A110 je izjavil:

Nevem pa, kaj bi dijak imel od tega da mu nekdo pokaže graf zlata (ali pšenice, ali bitcoina) za zadnjih 100let. To si lahko v eni sekundi vsak pregleda vsak doma, še vedno pa nemoreš vedeti ali bo šlo v prihodnosti gor ali dol.
Pa si tega praktično noben ne pogleda doma. Kaj ne moreš vedeti, vidiš, da se realne cene izdelkov, nepremičnin, hrane itd zelo malo spreminjajo in so na dolgi rok celo cenejše. Seveda če jim gledaš cene v zlatu. Torej iz tega bi se otroc naučili, kaj je to inflacija fiat valut. In morda premislili, da morda le ni tako dobra ideja imeti denarja v banki in sprevideli, da se jim plače realno ves čas manjšajo.


In kaj bo to dijaku z par 100e na računu koristilo? Zagonil jih bo za alkohol in cigarete ker vlagal celega premoženja ravno nebo in niti nima kaj imeti od tistih par 100e ki jih ima večina dijakov. Še odrasli marsikateri raje kupčka gotovino (kljub rahli izgubi skozi leta). Drugo je, če imaš par 10 ali 100k viška, tam je nesmiselno ne vložiti dela. Ampak pri manjših zneskih pa ni nesmiselno imeti nekaj rezerve na računu kljub rahli izgubi skozi čas. Mi pa ni jasno zakaj ravno v cenah proti zlatu? Wow, omejena dobrina ki se med drugim uporablja tudi v tehnologiji (torej za potrošnjo). ALi je nepričakovano da je je vedno manj in zato cena vedno višja?
Ti je že eventyr napisal kako pa kaj. Tisti bo pač vse zapravil za alkohol in čike, si bo pač sam kriv. Kakšen drug pa bo kaj potegnil iz praktičnega prikaza. In dal morda samo 10€ od tistih 100€ vsakih par mesecev v kakšen sklad. Ko bo naredil izpit, pa si bo morda samo od dobička lahko nabavil prvi avto.

Zakaj zlato? Je je nosilec vrednosti skozi stoletja in tisočletja. Ga je omejena količina, ne da se ga naprintati in napihniti. SAj se točno vidi, npr. pri ceni hrane. V zlatu je bila dolga enaka cena, bolj kot greš proti današnjim časom, pa se cena celo niža. Jasno, saj je pridelovanje s tehnološko revolucijo in sodobnimi stroji postajalo vse lažje in cenejše.

A110 ::

Mah daj no, kdo bo od 10e vložka na vsakih par mesecev imel dobiček? Razmišljaj realno. Takšne stvari si lahko privoščiš ko imaš višek denarja (in se tudi ne sekiraš če ga slučajno izgubiš) in ne ko komaj spraskaš skupaj za vsakodnevno malico in 15e za iti ven vsaka 2 tedna kot ima večina dijakov.

gruntfürmich ::

A110 je izjavil:

gruntfürmich je izjavil:

A110 je izjavil:

V sloveniji je na gimnazijah ze lep cas v programu obrestno obrestni račun računan po konformni in relativni obrestni meri, amortizacijski načrt, računanje rent,... Pokaži nemško poklicno šolo kjer se to učijo. Matematika te mora učiti razmišljati in ne učiti na pamet kako se en primer reši po receptu. Tudi ekstremalne probleme se v gimnazijah rešuje že od nekdaj (ja, kakšen žleb vzemi da bo z najmanj potrebnega materiala odvajal največ vode). Na nemških (in seveda tudi slovenskih) poklicnih šolah kjer niti odvoda ne poznajo pač tega ne morejo reševati. Ampak zate je očitno vse kar je nemško sveto, slovensko pa zanič. V praksi je, razen res osnovne elementarne matematike zelo malo problemov tako enostavnih, da se jih da rešiti z znanjem OŠ ali SŠ. Da pa prideš do potrebnega znanja pa moraš pač predelovati snov in ne reševati praktičnih problemov ki v bistvu sploh niso v praksi uporabni. Že recimo en navaden ekstremalen problem z vezjo je večinoma prezahteven za SŠ nivo in potrebuješ fakultativno znanje za rešitev. In potem bi ti reševal praktične probleme brez teoretične osnove...

lepo te prosim, kdo bo potreboval kakšne odvode za reševanje obrtniških problemov? še ostalih 99,9% folka, ki mora to znati v SŠ, v realnem življenju nikdar ne potrebuje.
in na splošno s forsiranjem izračunavanja odvodov kompleksnih funkcij folk sploh ne ve več kaj odvod predstavlja... to kar se mi gremo je čista bedarija, pa čeprav se učenci 'vse' naučijo.


Hm, recimo ali ni ravno pri obrtniku koristno da ve, zakaj uporabiti okrogel žleb in ne kvadratnega? Kakšno obliko strehe naj naredi, da bo porabil najmanj strehe in prekril določeno površino, kakšno pasjo uto naj naredi, da bo imel največ prostornine za določen material? Kakšna je najdaljša palica (ali pohištvo), ki jo lahko spraviš čez pravokoten ovinek hodnika? In ravno to so realni problemi, za katere molnar trdi, da jih je v slovenskih šolah premalo, v nemških poklicnih pa se jih učijo. Zato se tudi sprašujem kako če sploh nevejo kaj je odvod (ali kak podoben koncept) ker pač potrebuješ neko teoretično osnovo za večino matematičnih (netrivialnih) problemov. Za tega zadnjega vrjamem, da še marsikateri inženir neve kako ga rešiti (pa čeprav je nekaj osnovne trigonometrije in onovni odvod povsem dovolj za rešitev). In potem bi od srednješolcev in osnovnošolcev pričakoval da rešujejo v šoli praktične primere?

mislim da še imaš malo premalo izkušenj v gospodarstvu, da bi videl da so tvoji problemi tam neobstoječi...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

A110 ::

Jaz imam dovolj izkušenj v gospodarstvu (kot matematik), da vem da se srednješolska matematika v praksi skorajda ne da uporabljati in je zato nesmiselno pričakovati, da bo par praktičnih primerov (za katere sploh neve da večinoma so že) naredilo kakšno razliko s takim znanjem matematiko (kot je molnar trdil).

Valvoline ::

Nasprotje te debate bi bilo zakaj srbska vlada podarja 200.000 his na podezelju. Odgovor je enostaven, migracije in priseljevanje balkanskih suznjev v slo. Negativne posledice so ze tu, placni dumping ter podivjane cene nepremicnin.

Zgodovina sprememb…

BuDi79 ::

vnetidebater je izjavil:

10 let stara kripa ni vredna nič kar se vrtca tiče, za 18 letnega dijaka pa je vredna vse na svetu. :)
10 let mogoče ne. Meni je šel pred nekaj več kot desetletjem tip za republiško štipendije ocenjevat par let starega Getza po eurotaxu, ugotovil je da je vreden 3600EUR, kar je bilo čez neko njegovo mejo. Dejansko mi je predlagal naj ga na mamo napišem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BuDi79 ()

energetik ::

A110 je izjavil:

Mah daj no, kdo bo od 10e vložka na vsakih par mesecev imel dobiček? Razmišljaj realno. Takšne stvari si lahko privoščiš ko imaš višek denarja (in se tudi ne sekiraš če ga slučajno izgubiš) in ne ko komaj spraskaš skupaj za vsakodnevno malico in 15e za iti ven vsaka 2 tedna kot ima večina dijakov.
10€/mesec od žepnine v kakšen S&P500 10 let - imaš na koncu nekje 500€ samo dobička. Medtem ko nekdo, ki je teh 10€ zapravil mesečno za čike, ne bo imel nič, niti glavnice.
Dijak nima kaj praskat za malico, saj mu jo morajo zagotoviti starši.

A110 ::

ALi pa zgrešiš in na koncu nimaš nič, najlepša leta pa so šla mimo za 100e plusa prihranka ki jih kot zaposlen dobiš v enem dnevu. Za 500e plusa čez 10let (danes) se mi 10let nazaj (ravno ko sem zaključeval srednjo šolo) nebi bilo vredno niti odpreti računa, kaj šele dajati 10% mesečnega prihodka na stran za to. To si lahko privoščiš ko imaš viške in ne ko še za osnovne želje (kot povprečen dijak) nimaš dovolj. Seveda zogatavljajo starši malico. Ampak na prste ene roke lahko preštejem sošolce ki s(m)o imeli več kot 100e mesečno žepnine. 2e na dan za subvencionirano malico, ostane 60e. Ravno za 1x v recimo kino in 3x ven. Seveda če si asocialnež lahko daš 50e na stran ampak večina dijakov je pač socialna in se želi družiti. To pa stane.

energetik ::

Nismo bili vsi v dijaških letih alkoholiki, jaz sem šel morda tu pa tam na kakšno pivo s sošolci, ki je takrat stalo v bifeju točno se spomnim 280SIT. Jasno sem si privoščil kino in podobne zadeve, ampak žurat v petkih pa res nisem hodil, ker mi je bilo to mimo.
Na žalost takrat sploh nisem vedel, da obstaja S&P500, in imel viške od štipendije le na depozitih... Pa vendar sem si od tega privoščil že takrat veliko, od novega MTB, do računalnika in spodobnega teleskopa. Te zadeve so mi že takrat več pomenile kot alkohol, da čikov niti ne omenjam.

A110 ::

Ampak ti več kot očitno nisi bil tak, kot večina dijakov. Pomisli, so bili vsi tvoji sošolci enaki kot ti ali si bil v manjšini? Pri nas so od 30 v razredu morda 3 bili taki kot ti. Torej si še vedno imel višek denarja in si lahko privoščil vlaganje. Večina dijakov viška nima.

Valvoline ::

Borze? sp500? Pa vi veste kolk je samomorov letno zarad tega?
;((

Furbo ::

A110 je izjavil:

Mah daj no, kdo bo od 10e vložka na vsakih par mesecev imel dobiček? Razmišljaj realno. Takšne stvari si lahko privoščiš ko imaš višek denarja (in se tudi ne sekiraš če ga slučajno izgubiš) in ne ko komaj spraskaš skupaj za vsakodnevno malico in 15e za iti ven vsaka 2 tedna kot ima večina dijakov.

Točno tako razmišljajo reveži in zagonijo še tisto malo, kar bi lahko ostalo.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

Spock83 ::

Imam ogledano eno montažno hišo od Lumarja. Od lanskega leta je šla cena za 25 tisoč gor. Zgleda mi bodo sanje o hiši... :(

vnetidebater ::

Spock83 je izjavil:

Imam ogledano eno montažno hišo od Lumarja. Od lanskega leta je šla cena za 25 tisoč gor. Zgleda mi bodo sanje o hiši... :(


Saj bo šlo, pojdi naokoli in se pogovori o kreditih. Letos so obrestne mere ugodne.

Furbo je izjavil:

A110 je izjavil:

Mah daj no, kdo bo od 10e vložka na vsakih par mesecev imel dobiček? Razmišljaj realno. Takšne stvari si lahko privoščiš ko imaš višek denarja (in se tudi ne sekiraš če ga slučajno izgubiš) in ne ko komaj spraskaš skupaj za vsakodnevno malico in 15e za iti ven vsaka 2 tedna kot ima večina dijakov.

Točno tako razmišljajo reveži in zagonijo še tisto malo, kar bi lahko ostalo.


jap, točno to.

A110 je izjavil:

Ampak ti več kot očitno nisi bil tak, kot večina dijakov. Pomisli, so bili vsi tvoji sošolci enaki kot ti ali si bil v manjšini? Pri nas so od 30 v razredu morda 3 bili taki kot ti. Torej si še vedno imel višek denarja in si lahko privoščil vlaganje. Večina dijakov viška nima.


Najbrž obiskuješ neko poklicno srednjo šolo in ne gimnazije, kajne? :)

Zanimivo kako kolektivno razmišljanje popolnoma uniči človeka. Zagonil bo še tisti drobiž ki ga ima, da mu ja ne bo nič ostalo, zraven pa to početje še zagovarja ker tako počnejo tudi sošolci.
Ko bo treba kaj kupiti pa bo vse predrago...in boš šel spet na pivo in čik ane?.... zresni se dokler si še mlad in še lahko varčuješ in kaj narediš iz sebe.

Noben dijak ne bo vlagal denarja :D lol. Ampak ni pa treba zapravit vsega kar imaš za alkohol samo zato da bi tvoji sošolci mislili da "si kul".

Me pa kar malček spravi v slabo voljo ko vidim nekoga ki denar zapravlja vsepovprek in potem pride na forum in vse prepričuje da je fajn zapravljat in se v isti sapi pritožuje kako je vse drago in da si ničesar ne more privoščit...zato še z večjim veseljem zapravlja vse kar ima.

Fante, če boš tako razmišljal boš vedno brez denarja.

Zgodovina sprememb…

vnetidebater ::

A110 je izjavil:

Mah daj no, kdo bo od 10e vložka na vsakih par mesecev imel dobiček? Razmišljaj realno. Takšne stvari si lahko privoščiš ko imaš višek denarja (in se tudi ne sekiraš če ga slučajno izgubiš) in ne ko komaj spraskaš skupaj za vsakodnevno malico in 15e za iti ven vsaka 2 tedna kot ima večina dijakov.



Veš, moram ti priznati da me blazno moti da kot dijak takole zaničevalno pišeš v temi o ceni in nakupu nepremičnin.
Edina nepremičnina, o nakupu katere si kdaj razmišljal je računalnik.
In ti boš vedel kako je kupiti nepremičnino za 100.000, 200.000, 300.000 ali celo več EUR? Fajn.

Ja, če varčuješ 10 EUR mesečno od 15 leta starosti lahko v 5 letih privarčuješ 600 EUR.
Temu dodaj še poletno delo kjer brez problema zaslužiš cca 750 EUR mesečno, torej 1500 EUR v enem poletju. V 5 letih to znese 7500 EUR.

Skupno torej brez bilokakšnega truda privarčuješ 8100 EUR v 5 letih.

Banke se držijo načela 20/80, kar pomeni da rabiš vsaj 20% svoje gotovine, do 80% kredita pa ti je pripravljena dati banka. Torej pri 20 letih si sposoben s kreditom kupiti nepremičnino za cca 40.500 EUR.

Torej če imaš pri 21 letih službo lahko takrat že kupiš stanovanje/garsonjero vredno okoli 50.000 EUR. Kar je izvedljivo.

Ampak jebiga, lepše je piti pivo s sošolci.

A110 je izjavil:

Za kaj pa jih bo povprečen dijak? Razmišljaj kot nekdo ki ima ravno dovoljenje staršev za izhode brez omejitev, prvič preizkusi zabave, alkohol, punce, prešprica kakšno uro,...


porka madona me živcirajo take izjave mladostnikov. Kaj misliš da nisem bil nikdar mulc?

Ja, zapravljal sem denar za kozllarije. Danes mi je žal da sem kupil kakšno reč (kdo pri pizdi materni je takrat rabil grafično kartico za 50.000 SIT (danes okoli 210 EUR, nevem koliko to rata z inflacijo) ?!?! Ampak glej, mojega inner geeka je zadovoljila :D ).
Ampak fuck, vsaj grafično sem imel, ne pa da bi vsak vikend pil pivo.

Zgodovina sprememb…

A110 ::

Sam nisem več dijak. S srednjo šolo sem zaključil cca 10let nazaj. Sem pa bil kot dijak tak kot sem opisal. No, nekaj let zatem sem zaključil študij matematike na fmf in trenutno mi ne gre slabo v življenju. Mi je žal da nisem privarčeval takrat vsak mesec 10e da bi imel danes 500e več? Niti približno. Toliko zaslužim na teden. Bo mi bilo žal če bi namesto da sem pol noči užival na zurki dal 10e v Šparovec? Definitivno. Denar je samo stvar, Spomini so neprecenljivi. Preberi celo debato in ti bo malo bolj jasno kakšno stvar sem zagovarjal in zakaj

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: A110 ()
««
40 / 564
»»