Ob dnevu starejših

Mnogo nelepega se zadnje čase sliši o domovih.
Lahko verjamete, da so kakšne stvari resnične.
Lahko pa verjamete tudi, da je večini mar za dobro počutje starejših.

Dom upokojencev

Jutro se začne zgodaj. Vstajanje, umivanje, oblačenje.
- Ne, spal bi še!
- Ne, pustite me spati!
- A je že toliko ura?
- Dobro jutro deklica!
- Sestra, pomagaj, ne najdem proteze!
- A bo kmalu zajtrk?
- Spet je smrčala.
- Jože se je celo noč sprehajal.
- Izgubila sem copat.
- Zunaj dežuje.
- Ta mi ne paše, drugo ruto bi.
Vsi so jutranje razpoloženi, vsak drugače. Vsak s svojo zgodbo, ki jih nosijo njihova leta.

Zajtrk.
Živžav za prvo mizo, za drugo vsak v svojih mislih. Pri tretji se prepirajo. Četrta je prazna, stanovalca zajtrkujeta v sobi. Peta se počasi polni z vreščanjem Ivanke, ki zahteva juho.
Za Rezko kava in kruh, Miha ne mara jagodne marmelade. Tone skriva zdravila. Jože bi rad sosedovo žlico.
- Kje je moje mleko?
- Zakaj ima Minka bel kruh in jaz črnega?
- Nimam prtička!
- A name si pozabila?
- Ne bom jedla ker moram k zdravniku.
- A lahko dobim še.....
- Danes je čaj zanič
- Slavko je polil po tleh.
- A bo kmalu kosilo?
- Kje je pa Rozka?

Kavica.
Taprava, na štedilniku kuhana. Črna ko noč. Vroča. V skodelici za druščine pri mizah. V lončku, s slamico za kavopivce v posteljah.
- Zdaj pa bo sončen dan
- Iz predala vzemi še dva sladkorčka
- Nekam dolgo si se obirala
- Danes pa z mlekom
- Se je že pohladila?
- Kam pa greš tako hitro?

Telovadba
Točno ob uri. Drugače je nemir takoj tu.
Glava, roke, noge, vse.
Prebujeni smo.
- Danes imaš pa čudno frizuro.
- Kje pa je moj svinčnik?
- Zakaj sedi Lojzka na mojem stolu?
- Skrili so mi palico.
- Denar so mi ukradli!

Dopoldne
Lego kocke, iskanje besed na črko, poštevanka, peka piškotov, praznovanja, tombola, izleti, prireditve
- A vica danes ne bo?
- Marjan mi je skril torbico
- Kam je pa moj mož zginil?
- A je Zdenka že zdrava?
- Kje so moji čevlji?

Kosilo.
Utrujenost se kaže. Mnogokrat ne zmore sama nositi žlic k ustom.Demenci ne paše jesti. Krivičnost pozablja, kaj je hrana.
- Preveč.
- Dober tek
- Kako se bašeš!
- Vse si popackala!
- Še krompirja!
- Ne bom pese!
- Zdravila sem že zjutraj vzela.
- Kuhar je danes zažgal zelje
- A je že večer?

Popoldan
Ko se umiri in je čas tudi za obiske.
Pridejo svojci, prijatelji, stari znanci. Nekateri obiskov nimajo. Iz takih ali drugačnih razlogov. Nekaterim je vseeno, ker jih ni. Drugi jih v svojem svetu niti ne želijo. Tretji jih komaj čakajo. Četri si želijo samo domov.
- Ah, spet me je hotela domov odvleči. Pa sem ji rekla, da ne grem
- Utrujena sem, k maši smo šli, ni to več zame.
- Tine in Tone se že zdaj prepirata za mojo dediščino
- Hči me je naročila pri frizerki
- Saj bi bila doma, pa so vsi po službah, nočem jim biti v breme.
- Tolk sem se matrala z njimi, zdaj so me pa v dom porinli.
- Darinka mi je z vrta narcise prinesla.
- Utrujena sem

Večer je.
Na hodniku se prepirata Minka in Rozka. Ob strani stoji Milan in se smeje. Obe si ga želita za plesalca na jutrišnji proslavi. Katera bo zmagala? Pepca.

Večerja
Dolg dan je bil. Ni šlo vse po vseh željah. Čuti se utrujenost. Gibi so vse bolj okorni, besede so vse manj prijazne.
- Zgini stran!
- Marija je mrha!
- Pijanka!
- Izgini!
- Mahnila te bom!
- Pusti me!

Ko vse potihne. Se pred velikimi vrati ustavi avto. Že četrtič ta dan. Zvonka, Marija, Ana, Trezka. Vsaka zase svoj svet. Lepo potovanje vam želim.






Ko Dom postane *edina izbira, slaba vest ne sme obstajati.
Ker razen redkih izjem, so v Domu ljudje, za ljudi.

* prosim, da mi nihče ne laže in priča o tem, kako je njegovo poslanstvo namesto služenja denarja, živeti svojega življenje, se šolati, družiti s prijatelji, vzgajati otroke, uživati....posvetiti se skrbi za starše, jim menjati plenice, jim 100x na dan povedati da nismo leta 45, jih hraniti, oblačiti, umivati. biti za njih, 24 ur na dan. NE OBSTAJA.
PROSIM, ne lažite sebi in drugim, kako uživate v tem. In ta zakoreninjen MORATI jih imeti doma, da ste potem pravi, pridni in dobri otroci, je debilen.
Ponavadi pa taki, na robu živčnega zloma prosijo, naj se najde mesto v domu. Ker ne zmorejo več skrbeti za svoje starše.

next3steps je 1. okt 2017 ob 15:03 izjavil:

* prosim, da mi nihče ne laže in priča o tem, kako je njegovo poslanstvo namesto služenja denarja, živeti svojega življenje, se šolati, družiti s prijatelji, vzgajati otroke, uživati....posvetiti se skrbi za starše, jim menjati plenice, jim 100x na dan povedati da nismo leta 45, jih hraniti, oblačiti, umivati. biti za njih, 24 ur na dan. NE OBSTAJA.

Povej mi, kaj drugega, kot ljubezen do dela s starejšimi rabi človek, ki je izčrpan od dela, za katerega je plačan minimalko ?

"Upam" da si spet napačno razumel zapisano ali se obesil na nek del, označen z zvezdico. Zvezdica se z zvezdico dopolnjuje.
Zgornji zapis je nastal v povezavi s pogovorom - da otroci niso dovolj dobri otroci, če ne skrbijo doma za svoje starše.
JAZ pravim, da to ne drži. Pride čas, ko to preprosto ne gre več.

Huh? Seveda je vsebina. Ampak kaj, ko ne daješ možnosti debate le tej.