Delo za podjetje prek s.p. - primeren dogovor glede plačila?

Pozdravljeni,

prosil bi vas za mnenje, kakšno bi bilo ustrezno izhodišče pri dogovoru glede plačila v naslednji situaciji:

Oseba ima registriran s.p., saj se ukvarja z večimi dejavnostmi (grafično oblikovanje, vzdrževanje spletišč, spletno programiranje, pa tudi popravila računalniške strojne in programske opreme). Sedaj se ji ponuja tudi priložnost dela za podjetje, ki proizvaja in trži programsko opremo, in sicer bi ta oseba nudila uporabnikom programov tega podjetja tehnično in vsebinsko pomoč, pomoč pri inštalacijah in nadgradnjah, vse to na daljavo s pomočjo ustreznih orodij (Teamviewer, ...).

Bistvene značilnosti dela:
- Oseba dela od doma in uporablja svoja sredstva oz. od svojega s.p.,
- Vsaj med delovnim časom se pričakuje bolj ali manj takojšnja odzivnost,
- Obseg dela je zelo variabilen: včasih ga je za nekaj ur na dan, včasih pa tudi kakšen teden ali dva nič ali skoraj nič,
- Poleg samega dela z uporabniki je potrebno še vse delo dokumentirati (kdaj, kaj, za koga in koliko časa) in napisati delovne naloge.
- Izobraževanje in spoznavanje programov ter poskusno delo je že opravljeno, od zdaj gre zares.

Kot že rečeno, bi opravljeno delo s.p. zaračunal podjetju.

Kakšen način oziroma dogovor glede plačila bi se vam zdel primeren/ustrezen/pravičen?

Morda fiksni znesek + opravljeno delo po urni postavki? Ali pa samo po urni postavki z določenim mesečnim minimumom?

Se strinjamo, da samo po urni postavki za dejansko opravljeno delo ne gre? Ker se zgodi tudi, da je recimo samo en klic na teden, npr. vse skupaj 15 minut, oseba pa je ves čas v neki priravljenosti oziroma razpoložljiva. Ali naj potem zaračuna samo teh 15 minut dela?

Ali se naj dokumentiranje in pisanje del. nalogov zaračuna posebej, ali naj se zaradi tega urna postavka ustrezno zviša?

Vesel bi bil tudi, če rečete kakšno o konkretnih zneskih, ki bi bili primerni, oziroma za katere bi vi bili pripravljeni kaj takega delati. Ob tem upoštevajte, da mora imeti znesek, ki ga s.p. zaračuna, vračunane vse stroške s.p.-ja in bruto dohodek podjetnika (II. bruto, to je s prispevki delodajalca, saj tudi te s.p. plača sam) skupaj z regresom in prehrano.

Za potrebe določanja "vrednosti" kompetenc te osebe predpostavimo, da oseba ni enostavno zamenljiva, saj mora poleg znanja o samih programih zaradi narave programov obvladati tudi še kaj iz drugih področij (računovodstvo, materialno poslovanje, ...).

Že vnaprej hvala za vaša mnenja!

Obseg dela je različen. Včasih 5 ur mesečno, včasih 50. Odsvisno od potreb uporabnikov.

Drugače pa to ni edina dejavnost s.p., saj, kot sem napisal, se že ukvarja tudi z drugimi stvarmi.

GTX970 je 30. dec 2014 ob 20:50 izjavil:

Pripravljenost se plačuje.
Računaj da moraš z spjem pokriti 400-500 eur samo za svoje stroške državi - tudi če nisi zaslužil niti centa.In če si dolžan državi, ga ne moreš zapreti, dokler ne poravnaš obveznosti.

Za koliko pcjev vzdrževanja gre ? Na ST je bila podobna tema.

Gre za pomoč (vsebinsko, tehnično) uporabnikom programov tega podjetja. Uporabnikov je sicer veliko, a ne potrebujejo vsi vedno pomoči. Zato je obseg dela zelo različen. Včasih komaj kak klic na teden, včasih kar nekaj na dan.

Gre za nekakšen outsourcing podpore strankam.

Invictus je 30. dec 2014 ob 21:23 izjavil:

GTX970 je 30. dec 2014 ob 20:50 izjavil:

In če si dolžan državi, ga ne moreš zapreti, dokler ne poravnaš obveznosti.

To ni res. s.p. lahko zapreš čeprav si dolžan državi.

To je bilo res samo za tiste ki so dobili subvencijo. Pa 2 leti niso smeli zapreti zadeve.

Če smo že natančni, tudi to ni res, lahko si zaprl, vendar si moral vrniti sorazmeren del subvencije.

GTX970 je 30. dec 2014 ob 21:30 izjavil:

Invictus

To ni res. s.p. lahko zapreš čeprav si dolžan državi.

Potem sem slišal narobe oz ni bilo upoštevanega tega pogoja 24 mesecev subvencije.
Vendar pa se ta dolg potem prestavi k tebi kot fizični osebi.

Drži, vendar pa se nadaljnji stroški s.p.-ja ne nabirajo več, če je zaprt.

Pred mnogimi leti (20+) pa je res bilo tako, da nisi mogel zapreti s.p., če si bil dolžan državi in so se stroški kopičili.

Problem cene je v tem, da mora biti 'konkurenčna' - ali potem tudi odraža vse stroške, ki jih imaš, za stranko niti ni več bistveno - to je tvoj problem.

Konkurenčnost cene pa v veliki meri definira tudi kakovost storitve, ki jo nudiš. Bolj ko je kakovostna, višjo ceno lahko postaviš.

Tržno gospodarstvo pač.

Problem (pre)visoke cene je v tem, da se hitro najdejo šalabajzerji, ki bodo ponujali (na prvi pogled) isto storitev za bistveno nižjo ceno. Če stranka ni prepričana v dejansko vrednost tvoje storitve, te kaj lahko izrine tak šalabajzer. Lažje je tam, kjer je stranka že imela opravka s šalabajzerjem in zna ceniti dražjo/kakovostnejšo storitev, ki jo nudiš.

Prekletstvo prekerstva pač. Si vedno v podrejenem položaju, tudi če (misliš da) nisi.
Ampak, načeloma to deluje v treh nivojih.

1. Čisti prekerc (kje hudirja so izumili to besedo, svoje čase je bil to pač neki kratkoročno najeti delavec), ki pač iz dneva v dan išče nekaj za skuhat večerjo (zidraji, pastirji, gozdniki, vodiči, inštruktorji, člankopisci, programerji, oblikovalci, slikarji, ipd).
2. Prisiljeni prekerc. Delaš 40+ ur na teden z manj pravicami in več dolžnostmi. Da se pa vsaj pogajat (podobni sloji kot zgoraj, tu bi dodal še računovodje, delovodje, nižje inženirje in podobno). Načeloma vsaj zihr plača na dom. Dokler delaš.
3. Pogodbeni prekerc. Ti določaš pogoje ampak moraš bit res kerlc, da zdrav dosežeš penzijo (precej manj verjetno v prejšnjih dveh situaciah).

Itak samo moja duma. Odprto za debato.