Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Nisi mel resonančnih zavor?
Al pa vsaj psa pred vrati?
Šalabajzer ...

Termoelektricni generatorji so zaenkrat se premalo ucinkoviti, da bi bili lahko resni kandidati za kaj uporabnega. Ce rabis 500W na vesoljski sondi se gre, ce pa rabis 5000W doma je pa stvar ze bolj komplicirana.

Bolj prakticna uporaba bi morda bila, ce bi radioaktivni razpad in toploto, ki jo generira uporabil za gretje vode in poganjanje turbine. In tudi v tem primeru bi lahko naredil zaprt sistem.

Proizvodnja ni draga, proizvodnja je prepovedana. Posledicno je plutonij ki obstaja drag, ker ga hoardajo tisti, ki se jim ni treba drzat pravil.

telexdell> "Ne vem kaj je bolj neumno..."

Ah, jaz sem pa mislil, da v to temo itak pišemo random neumnosti...

Pojma nimam. Rekel bi pa da to so vse isti paneli. Itak je zgolj par proizvajalcev na svetu, kitajski paneli pa so daleč najcenejši.

Pred leti je bila info da Bisol testira celice in sortira po kvaliteti. Ter sama montaža bi naj bila na nivoju.

http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti...

Vprašanje če.

Poskusi tukaj:

https://www.leag.si/si/vsebina/3/Svetov...

Španci imajo probleme s SE (oz. Nemci, kateri so jih tam na veliko gradili s subvencijami EU), ker sedaj omrežje ni dovolj zmogljivo za prenos viškov elektrike od SE v Francijo. Sedaj bodo pa še Francozi za bufer in jemanje viškov iz Španije.

"Električna omrežja v Evropi, bodo vedno boljša, kar bo avtomatsko naredilo obnovljive vire bolj privlačne"

Ta stavek je bolj tako tako, rešuje se Nemške investicije v SE v Španiji!

Francozi so že veseli, da bodo imeli dražji elektriko! Fiksni stroški za JE jim bodo ostali + dražja elektrika iz SE.
Ma ste eni trdi!

V glavnem, dobro Evropsko energetsko omrežje ima podobno funkcijo kot xy baterij. Z dobrim omrežjem bo več prenosa, zato bodo lokalni sončni in vetrovni viški manj problematični.

vostok_1 je 26. jan 2018 ob 15:10 izjavil:

A sad, izgube na omrežju niso več problem?

Napajat jug italije z danskimi vetrnicami, je zanemarljiva izguba?

Potrebno se bo odločiti, kaj je problem. Ali neenakomerna proizvodnja obnovljivih virov, ali pa izgube omrežja/baterij/ČHE. Oboje namreč ne more biti problem.

vostok_1 je 26. jan 2018 ob 15:10 izjavil:

A sad, izgube na omrežju niso več problem?

Napajat jug italije z danskimi vetrnicami, je zanemarljiva izguba?

Ti to resno misliš, da energija iz Danskih vetrnic pride do Italije?

Ok, bo pa na mojem

Mars odpade ... nedotaknjeno naravno okolje pa to.

Truga je 26. jan 2018 ob 18:46 izjavil:

Ok, bo pa na mojem

Ne bo pa na sosednjem vrtu od tvojega soseda.

vostok_1 je 26. jan 2018 ob 19:55 izjavil:

Fuji Molten Salt Reactor @ Wikipedia

Zakopamo ga nekam pod zemljo. Vn bodo štrlela le hladilna rebra.

Zraven pa še nekaj baterij za peak-e.

A ne bi raje uporabili reaktorja na antimaterijo?

telexdell je 25. jan 2018 ob 17:28 izjavil:

Da pa bodo Francozi zaradi tega skurili manj urana in proizvedli ustrezno manj jedrskih odpadkov
pa sploh ni pomembno.

Ma ste eni trdi. Če bi vam človek dal na mizo sto zlato rumenih banan in poleg eno s komaj vidno temnejšo piko bi se začeli dreti, da so vse banane povsem gnile.

a ti si se vedno tako trd, da ne dojames koliko dejansko teh jedrskih odpadkov nastane za enoto proizvedene enegije?
a ti moram se enkrat podat tocne cifre? za manj kot en sleper odpadkov letno za elektrarno ki bi lahko proizvajala stroma za celotno slovensko porabo.
primerjaj potem to z vsem sranjem, ki bi ga proizvedel ekvivalent solarnih, vetrnih in baterij. koncna cifra je precej vecja od enega sleperja in koncna cifra ne gre v trdnem stanju v sode, temvec v tekocem v zemljo in v plinastem v zrak.

letosnji december je bil zanimiv za nemce:
https://scontent-frx5-1.xx.fbcdn.net/v/...

8 dni brez sonca in minimalno vetra.

en zanimiv quote na to temo:

For Germany, you’d need about 40GW for 8 days. That’s more than 7 TWh of storage.

What is 7 TWh of storage? Well, it’s around 15 times the estimated potential of the whole French Alps equipped with pumped-storage hydro stations - and remember that Germany doesn’t have nearly as much mountains than we do.

7 TWh of storage is around 500 million Tesla Powerwall 2 batteries, for a market price of around 3000 billion dollars. If you change those batteries every 5 years, that’s 20% of Germany’s GDP, permanently affected to buying batteries.
And that’s without taking into account that there’s not enough cobalt in the world to build these batteries, so you’d need alternate, less efficient options.

EDIT: zgornje cifre so samo za pokritje trenutne instalirane moci vetrnic in panelov. za primer, kjer se cela nemcija napaja na tako energijo, bi bila cifra 2x visja.

in ne, tle se ne mores 8 dni zanasat na to, da bodo druge evropske drzave futrale nemcijo, ker nemcija ni ena vukojebina, temvec najvecja evropska ekonomija ki nuca 80 gigavatov porabe.

A ko peljejo gorivo v Krško tudi vsi v okolici pomrejo?

daj smo ze poleti imeli probleme s tem, da je bil vodostaj save premajhen?

Nikoli! Razen kadar pač... random zadetek iz 2003

Nuklearna elektrarna Krško, ki jo hladijo s Savo, pa obratuje zgolj z 80 odstotki celotne moči, saj bi sicer reko preveč segreli.

In druga skrajnost:

Zbog povećanog vodostaja reke Save i gomila lišća i granja koje ona nosi, nuklearna elektrana Krško (NEK) zaustavila je rad, a očekuje se da će ponovo u pogon biti puštena narednih dana

Bedakov se po definiciji nič ne prime tako, da nadaljuje s svojimi debilizmi.

EDIT: zgornje cifre so samo za pokritje trenutne instalirane moci vetrnic in panelov. za primer, kjer se cela nemcija napaja na tako energijo, bi bila cifra 2x visja.

in ne, tle se ne mores 8 dni zanasat na to, da bodo druge evropske drzave futrale nemcijo, ker nemcija ni ena vukojebina, temvec najvecja evropska ekonomija ki nuca 80 gigavatov porabe.

Bodo. V današnjem času, ko so energetske povezave dobre in postajajo še boljše, je neumno gledati izolirano na neko državo. Kaj pa naj rečemo pri nas, ko imamo na vsakih 18 mesecev remont nuklearke? In takrat ni vse v temi.

CoolBits je 28. jan 2018 ob 11:07 izjavil:

A ko peljejo gorivo v Krško tudi vsi v okolici pomrejo?

Saj od butulena, dokler je zaprt v konzervi tudi nihče ne umre.

nejodagreat je 28. jan 2018 ob 12:28 izjavil:

Seveda bodo. Francoske nuklearke in poljske verzije TEŠ4.

Nekaj iz francoskih nuklear, nekaj ruskega plina (ravno sedaj končujejo dodatni plinski blok v Brestanici), pa veliko domače vode, kogeneracij, vetra in sončnih panelov pa lahko tako TEŠ kot JEK romata na smetišče zgodovine.

CoolBits je 28. jan 2018 ob 12:35 izjavil:

Tako kot ne od jedrskih odpadkov.

Moram priznati, da je to zelo hrabra trditev? Kdorkoli z vsaj kančka inteligence ji nikakor ne more pritrditi.

dstr17_ je 28. jan 2018 ob 12:41 izjavil:

7982884e je 28. jan 2018 ob 11:12 izjavil:

svinjarija za enako kolicino proizvedene energije preko solarnih panelov, vetrnic in (pogojno) baterij bil na povsem drugem velikostnem nivoju.

A imaš kakšne konkretne številke koliko nevarnih odpadkov nastane pri fotovoltaiki in jedrski energiji, glede na proizvedeno energijo? Primerjava za navadne silicijeve panele in navadne tlačnovodne reaktorje, ne nekih eksotičnih posebnosti..

Uran prinese Božja roka v reaktor, ga iztrošenega odstrani in da v tisi šleper. Silicij pa morajo kopati v rudnikih, za ločevanje potrebujejo strupene kemikalije, za predelavo v tovarnah...
Ja, uran povzroči škode za en šleper, silicij pa zaradi vplivov povzroča širjenje vesolja.

WarpedGone je 28. jan 2018 ob 11:19 izjavil:

daj smo ze poleti imeli probleme s tem, da je bil vodostaj save premajhen?

Nikoli! Razen kadar pač... random zadetek iz 2003

oboje kar si dal je skrajni primer in oboje je posledica neoptimalnega dizajna, sicer pa 80% ni tako hudo, ker za krsko je znano, da dela pri nominalni moci 92% povpreceno cez leto. me pa zanima, koliko recimo je lansko poletje JEK zaradi bojda pretople save moral throttlat dol, ne leta 2003. moj point je, da je to, da mora kaksna jedrska, postavljena na pretopli reki, kdaj za nekaj procentov downthrottlat, precej nepomemben argument v druzbi drugih virov, ki so bistveno bolj alergicni na bistveno manjse malenkosti.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/je...
zgodovina ustavitev, ni nobenih vecjih malenkosti in dlje trajajocih ustavitev

Nikec3 je 28. jan 2018 ob 12:14 izjavil:

Bodo. V današnjem času, ko so energetske povezave dobre in postajajo še boljše, je neumno gledati izolirano na neko državo. Kaj pa naj rečemo pri nas, ko imamo na vsakih 18 mesecev remont nuklearke? In takrat ni vse v temi.

dej, ne bluzi. nobena evropska drzava in noben skupek evropskih drzav ne more imet presezka 40GW (oz. 80GW v hipoteticnem primeru 100% veter&sonce) za 8 dni v casu ko ga ima nemcija primanjkljaj (takrat bo tudi vecina drugih evropskih drzav, ki bi furale veter in sonce, imela primanjkljaj, pa tudi sicer). severnoafriske drzave pa tudi ne bodo podeseterile svoje kapacitete samo zato, da bo svaba lahko napajal fabrike decembra.

dstr17_ je 28. jan 2018 ob 12:41 izjavil:

7982884e je 28. jan 2018 ob 11:12 izjavil:

svinjarija za enako kolicino proizvedene energije preko solarnih panelov, vetrnic in (pogojno) baterij bil na povsem drugem velikostnem nivoju.

A imaš kakšne konkretne številke koliko nevarnih odpadkov nastane pri fotovoltaiki in jedrski energiji, glede na proizvedeno energijo? Primerjava za navadne silicijeve panele in navadne tlačnovodne reaktorje, ne nekih eksotičnih posebnosti..

tocnih stevilk nisem zasledil, sem pa naredil okvirne izracune
600MW jedrska letno proizvede za 30 kubicnih metrov odpadkov. v reaktorju je 50 ton goriva, obratoval pa bo 60 let.
za enako proizvodnjo z vetrnicami ob 17% izkoristku (cifra iz nemcije, kjer je vetra dosti in so vetrnice postavljene na najbolj vetrovnih predelih) bi rabil 465 7.6 MW vetrnic, pri cemer sem jih izbral, ker so take najucinkovitejse. gre se za 135-metrske zadeve, ki tehtajo 6000 ton po komadu.
zivljenjska doba je 20-25 let. ce vzamemo povprecje 23 let, to pomeni zamenjavo dobrih 20 vetrnic na leto. koliko svinjarije povzroci proizvodnja 20 x 6000 ton letno je tezko izracunat,
vendar pa ce se nekdo obesa na jedrske odpadke, tega ne more pomesti pod preprogo in pozabiti na to.

za solarne panele je situacija bolj usrana. rabil bi nekje 6GW kapacitete za ekvivalent krskega. ce uporabis stevilke najvecje indijske solarne farme, to nanese na 144 km povrsine. zdej verjetno to ni samo povrsina panelov, tako da mogoce vzames 50 kvadratnih kilometrov samo za celice. pri zivljenjski dobi 20 let je to 2.5 kvadratna kilometra panelov na leto. spet, nezanemarljivo, ce te moti 30 kubikov jedrskih odpadkov v sodih na leto.

o samih baterijah pa seveda sploh ne bi.