Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

s1m0n je 1. feb 2018 ob 11:09 izjavil:

Mene tudi čudi zakaj že ni LFTR?
Ali so lobiji trenutne JE tehnologije tako močni?

Zgornji post se nanaša na tale citat.

BigWhale je 29. jan 2018 ob 10:51 izjavil:

telexdell je 29. jan 2018 ob 08:26 izjavil:

Šteješ znake ne razumeš pa vsebine?! Ker sem dobra duša ti ponovim nekaj vprašanj?

Deflection. A vedno na zastavljena vprasanja odgovarjas z vprasanji? Odgovori tako kot treba, ne pa vrnit z nekaj na pol relevantnimi kontra vprasanji.

V nemciji so imeli primankljaj solarne energije in vetrne. Kako so ga resili? In kako bi ga resili, ce bi imeli se vecji izpad?

So imeli. Sedaj imajo probleme s preveliki rezervami.

Magic1 je 1. feb 2018 ob 20:02 izjavil:

V EU smo preveč pametni in je preveč folka prepričanih, da bodo EVji in solarna/vetrna elektrika odpihnila vse probleme stran. Enkrat, majke mi.

Mislim, da problem leži drugje! To, da smo prepričani v to, da se bo to zgodilo v par letih :)

Elon Musk's Tesla and SA Labor reach deal to give solar panels and batteries to 50,000 homes

At least 50,000 homes in SA will be given solar panels and batteries in a scheme by Elon Musk's Tesla and the SA Government to build the world's largest virtual power plant, slashing household power bills in the process.

250 MW inštalirane moči, 700MWh kapacitete, brezplačna inštalacija, nekaj nižji račun za štrom ker je manj prenosa moči.

Preštej število sončnih celic na strehi zadeve.
Res je to, da je električno omrežje tam okrog precej v K... in se dogajajo prekinitve produkcije zaradi nestabilne dobave energije.

Kazanje s prstom na PV je FUD/laž.

Verjetno imajo probleme samo ponoci? Ne vem kolk majo panelov in kolk majo porabe, tko da ... :)

Ja, to prav bereš.
Stvar je še daleč od cilja, čeprav nekateri stvar že označujejo kako da je "failed".
Stvar se sestavlja, postavlja in poskuša laufat v danih pogojih.
Da je mrežje tam okrog v K... še ne pomeni da je kje drugje kaj manj v K...

En izmed ciljev je tudi energetska samozadostnost ampak shocking!!! niso še tam.

Kot bi reku vostok: ponoči je ja tema!

Nevem sicer za vas, ampak meni se iz nekega čustveno-inženirskega vidika, zdi povsem abotno trošit baterije, za laufanje nekih težkih porabnikov tipa grelci, pumpe, kompresorji itd.

Pač baterija je kompleksna reč z precej omejeno dobo in specifiko porabe. Nek jez, pa je bulk energy, preprosta mehanika.
Tisto baterijo mora nek kitajct skupaj lepit, prešat, vsako posebej preverjat.
Že svinčene, kaj šele litijske.
It just feels wrong.

CPU, že. Sam CPU se uporablja za kompleksne reči, ne pa kot obtežbo za papir.

Me prav zanima koliko energije se potroši za furanje rudniških kamionov in strojev, ki morajo te surovine izkopat in rafinirat.

Jz se strinjam, da kurjenje fosilov iz super wrong za everyday zadeve.
Ampak trošit baterije, za bojlerje je pač stupid IMO.

Zato pa pravim. Torijske JE v siromašne kraje, PV+CSP+salt storage v sončne kraje.
Baterije naj ostanejo za specialne namene.

Hell

Flywheels are not as adversely affected by temperature changes, can operate at a much wider temperature range, and are not subject to many of the common failures of chemical rechargeable batteries.[53] They are also less potentially damaging to the environment, being largely made of inert or benign materials. Another advantage of flywheels is that by a simple measurement of the rotation speed it is possible to know the exact amount of energy stored.

Unlike most batteries which only operate for a finite period (for example roughly 36 months in the case of lithium ion polymer batteries), a flywheel potentially has an indefinite working lifespan. Flywheels built as part of James Watt steam engines have been continuously working for more than two hundred years.[54] Working examples of ancient flywheels used mainly in milling and pottery can be found in many locations in Africa, Asia, and Europe.[55][56]

Most modern flywheels are typically sealed devices that need minimal maintenance throughout their service lives. Magnetic bearing flywheels in vacuum enclosures, such as the NASA model depicted above, do not need any bearing maintenance and are therefore superior to batteries both in terms of total lifetime and energy storage capacity. Flywheel systems with mechanical bearings will have limited lifespans due to wear.

The physical arrangement of batteries can be designed to match a wide variety of configurations, whereas a flywheel at a minimum must occupy a fixed square surface area and volume. Where dimensions are a constraint for the application of an energy storage technology, (e.g. under the chassis of a train in a tunnel), a flywheel may not be a viable solution.

Vrjetno tudi vstrajnik je boljši v primeru stacionarnih sistemov. Almost unlimited lifetime. Za pokrivat viške. Bi vrjetno šlo.

no, no, r&d za tiskanje modernih procesorjev je v miljardah.

Downsizing pri baterijah pomeni večanje energetske, prostorske, močnostne gostote. 500kg je še velik, 100kg ne več.

Truga je 6. feb 2018 ob 06:51 izjavil:

no, no, r&d za tiskanje modernih procesorjev je v miljardah.

In? Kompleksnost podraži razvoj procesorja, ne njegovo tiskanje. Zato pa so tako poceni, ko je enkrat pokrit razvoj.

Nihče ni rekel, da se ne bo izboljšalo. Samo primerljivo z procesorji to ni niti iz aviona. Z zmanjševanjem tranzistorjev lahko ti spraviš x faktor le teh na isti volumen. Z spreminjanjem kemije pa spreminjaš relativno malo. Popolnoma neprimerljivo.

Razvoj, proizvodnja pa ne.

Okapi je 6. feb 2018 ob 09:56 izjavil:

Razvoj, proizvodnja pa ne.

Sigurno. Ce odpises vse stroske za r&d procesorja, in r&d, proizvodnjo foundryja, pol en cip kosta par evrov na komad.

Okapi je 6. feb 2018 ob 10:41 izjavil:

Ja, pri akumulatorjih pa to ne gre tako. Material in delo in potrebna energija predstavlja precej večji delež stroška.

Po drugi strani pa- če pri procesorju znižaš stroške materiala za 10% ali pa to storiš pri baterijah je pa razlika v € precej bolj občutna pri baterijah.

Že spet bruhaš, ne da bi razumel napisano
Nikjer nisem napisal, da stroškov ni mogoče znižati. Napisal sem, da jih nikoli ni mogoče znižati toliko, kot jih lahko pri stvareh, ki jih tiskaš (dobesedno). In to zlasti glede na stroške razvoja.

Poleg tega si napisal še dodatno bedarijo. Energije stane, tudi če jo sam delaš. Če izumiš nek bistveno cenejši način za proizvodnjo energije, se ti jo pa bolj splača prodajati, kot uporabljati.

Saj mogoče bi se mi moral smiliti, ampak si tako neotesan, da se mi ne.

Problem shranjevanja el. energije v litijeve akumulatorje (oz. kateregakoli shranjevanja EE) je poslabšan izkoristek delovanja EE sistema zaradi dodatnih izgub, gledano relativno na obstoječe stanje.
Podobno pada izkoristek sistema s "sončnicami" in vetrnicami, ker je potrebno zagotavljati praktično identično rezervo proizvodnje v zimskem obdobju in ojačat obstoječe omrežje, da se zagotovi enaka zanesljivost/stabilnost dobave EE. Do sedaj s tem nismo imeli težav, ker so bili konvencionalni (obnovljivi in neobnovljivi) EE viri sezonsko stabilni oz. vsaj predvidljivi, potrebe po rezervi pa relativno majhne, s PV in vetrnicami pa se zgodba močno spreminja..

Ideja je, da naj bi s PV in vetrnicami zmanjšali CO2 odtis, vredu, ampak predno sprejemamo plane za naprej, mormo bit usklajeni pri odgovorih na naslednja 3 vprašanja:

1. Koliko višja bo cena EE (ki je cca. obratano sorazmerna izkoristku sistema, ker je povprečna cena energentov obstoječih konvencionalnih glede na ceno dobavljene elektrike res nizka, pod 20% če se prav spomnim) in
2. Kdo bo plačal to ceno ?
3. Kako fleksibilni smo glede zanesljivosti dobave EE (kaka zanesljivost dobave EE je še sprejemljiva) ?

V naslednjih dneh prilimam en zanimiv članek z odgovori na zgornja vprašanja.

tigrr je 6. feb 2018 ob 13:08 izjavil:

Problem shranjevanja el. energije v litijeve akumulatorje (oz. kateregakoli shranjevanja EE) je poslabšan izkoristek delovanja EE sistema zaradi dodatnih izgub, gledano relativno na obstoječe stanje.
Podobno pada izkoristek sistema s "sončnicami" in vetrnicami, ker je potrebno zagotavljati praktično identično rezervo proizvodnje v zimskem obdobju in ojačat obstoječe omrežje, da se zagotovi enaka zanesljivost/stabilnost dobave EE. Do sedaj s tem nismo imeli težav, ker so bili konvencionalni (obnovljivi in neobnovljivi) EE viri sezonsko stabilni oz. vsaj predvidljivi, potrebe po rezervi pa relativno majhne, s PV in vetrnicami pa se zgodba močno spreminja..

Ideja je, da naj bi s PV in vetrnicami zmanjšali CO2 odtis, vredu, ampak predno sprejemamo plane za naprej, mormo bit usklajeni pri odgovorih na naslednja 3 vprašanja:

1. Koliko višja bo cena EE (ki je cca. obratano sorazmerna izkoristku sistema, ker je povprečna cena energentov obstoječih konvencionalnih glede na ceno dobavljene elektrike res nizka, pod 20% če se prav spomnim) in
2. Kdo bo plačal to ceno ?
3. Kako fleksibilni smo glede zanesljivosti dobave EE (kaka zanesljivost dobave EE je še sprejemljiva) ?

V naslednjih dneh prilimam en zanimiv članek z odgovori na zgornja vprašanja.

Mi lahko pojasniš, zakaj če elektriko proizvajamo na enem mestu in jo dovajamo do posameznih potrošnikov potrebujemo manj zmogljivo omrežje kot pa, če jo proizvajamo pri posameznih potrošnikih v takšni količini, kot jo prejemajo iz tega enega mesta?
Za izčrpen odgovor že v naprej hvala

Zakaj bi morala biti cena elektrike za potrošnika višja, če se proizvaja iz obnovljivih virov? Vsak se odloči sam ali bo ob pogojih, katere predpiše države investiral v izgradnjo takšne elektrarne ali pa ne. Trg pa sam regulira ceno elektrike in je v vsakem trenutku odvisna od ponudbe in povpraševanja ne pa od tega ali pride iz vode, atomov, premoga, sonca...

Lahko pa država s svojo politiko subvencij pospešuje ali pa zavira določen segment gospodarstva. Če so na razpolago subvencije je naložba v SE zagotovo bolj privlačna. A ta subvencija ne vpliva na borzno ceno elektrike, kar bi zagovorniki monopolov v energetiki radi prikazali.

darksamurai je 6. feb 2018 ob 14:18 izjavil:

Pod subvencije misliš dodatni davek na položnicah? "Subvencije", ki zvišajo položnico skoraj za 20%? Zakaj subvencije, če pa je solarna energija najcenejša (podatki zagovornikov na tem forumu)?

Za koliko se ti bo povišal prispevek na položnici, če si postaviš lastno SE? Se ti bo mogoče zmanjšal če se pogodbeno in notarsko overjeno zavežeš, da je nikoli ne boš zgradil? Če bi na položnici namesto OVE in SPTE pisalo H₂O in O₂ bi pa govoril, kako ceno vode povečuje vsak, kateri so zgradi vodovod ali je malce bolj aktiven in bolj globoko diha?

Sprijazniti se je treba, da so razne cestnine, OVE, RTV... le davki, kateri so zaviti v celofan in predstavljeni kot nekaj namenskega, čeprav za vse kar se v resnici porabijo verjetno nihče ne ve 100%.

Po drugi strani pa:
Kolikšna je bila subvencija v TEŠ preko garancij države za kredite? Oh jaz... to niso subvencije, so garancije.
Pripravlja se novi dodatek za TEŠ na položnicah? Oh jaz... to ni subvencija to je pokrivanje stroškov rotirajočih rezerv.

TEŠ lahko obratuje 24/7 z naizvno močjo.

Zakaj pa potem ne?
Vsaj četrtino časa stoji.
Statistika.

darksamurai je 6. feb 2018 ob 14:37 izjavil:

Pozabil si na eno čisto "majčkeno" razliko med TEŠ in SE. TEŠ lahko obratuje 24/7 z naizvno močjo. SE pa koliko časa? Poleti 12h, pozimi pa 6h? Kdo pa dobavlja energijo v vmesnem času? SE v ameriki?

"Pozabil" si tudi na hladne rezerve, ki morajo biti prisotne pri SE.

Kot amerika so mišljene ZDA te pa so na isti polobli kot Slovenija in je zima v istem obdobju kot pri nas.
Termoelektrarna in hladna rezerva? Kako dolgo pa misliš, da traja od trenutka vžiga do prve pare na turbini, če bi bil TEŠ hladna rezerva?

Lahko pa obremenitev TEŠ spreminjaš v nekem območju. Če deluje TEŠ na tehnološkem minimumu električno energijo pa dobiš od drugod (voda, sonce, veter, kogeneracija...) si pa prihranil na strošku za premog (kopanje, transport, odlaganje pepela), kot tudi zmanjšaš količino prašnih delcev v ozračju, zmanjšaš radioaktivnost iz pepela, zmanjšaš CO2...

za bolano kolicino denarja, ja

tes6 drag? hahaha, cak da vidis price ticker na par TWh powerwalla.