Forum » Elektrotehnika in elektronika » Teorem superpozicije
Teorem superpozicije
marjan_h ::
Računam toke in napetosti v vezju, s pomočjo superpozicije pa zanima če je pravilno. Men se zdi da ni, ampak saj sem upošteval vse stvari, ki sem se do sedaj naučil.
hvala, za vaš vzeti čas.
hvala, za vaš vzeti čas.
- spremenil: marjan_h ()
zx81 ::
Prvi del se mi na hitro zdi pravilen, ceprav nepotrebno kompliciraš. Napetost, ki jo povzroci tokovni vir na nadomestnem uporu (R1 paralelno (R2+R3)) je enaka napetosti na R1. Drugi del - napetostni vir povzroči naslednji padec na R1: UR1=Ug/(R1+R2+R3)*R1.
marjan_h ::
Hvala za odgovor zx81.
Torej moraš upoštevati tudi R3 v enačbi.
Veste kako si jaz predstavljam tole; Elektroni tečejo od negativnega terminala do pozitivnega. Če želiš izračunati napetost na R2, potem R1 vpliva na njega, ker je pred njim in ga moraš upoštevati v enačbi. R3 je pa za njim in v bistvu ga R2 ne vidi. Zakaj ga moraš upoštevati v enačbi pa ne vem točno.
Torej pri analizi vezji je potrebno upoštevati vse upore po katerih teče tok, tudi tiste ki so za njim in pred njim?
Torej moraš upoštevati tudi R3 v enačbi.
Veste kako si jaz predstavljam tole; Elektroni tečejo od negativnega terminala do pozitivnega. Če želiš izračunati napetost na R2, potem R1 vpliva na njega, ker je pred njim in ga moraš upoštevati v enačbi. R3 je pa za njim in v bistvu ga R2 ne vidi. Zakaj ga moraš upoštevati v enačbi pa ne vem točno.
Torej pri analizi vezji je potrebno upoštevati vse upore po katerih teče tok, tudi tiste ki so za njim in pred njim?
mte ::
Saj ni važno kdo je pred njim, kdo pa za njim.
Če R3 povečaš do neskončnosti (torej ga odstraniš), potem tok negativnega terminala sploh ne bi mogel doseči. Torej ima tudi R3 vpliv na tok ki teče in posledično tudi na padce vseh napetosti ki se ustvarijo (konkretno je v tem primeru padec na R1 pri neskončnem R3 enak 0).
Torej upoštevati je potrebno vsa vozlišča in vse zanke v vezju.
lp
Če R3 povečaš do neskončnosti (torej ga odstraniš), potem tok negativnega terminala sploh ne bi mogel doseči. Torej ima tudi R3 vpliv na tok ki teče in posledično tudi na padce vseh napetosti ki se ustvarijo (konkretno je v tem primeru padec na R1 pri neskončnem R3 enak 0).
Torej upoštevati je potrebno vsa vozlišča in vse zanke v vezju.
lp
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mte ()
marjan_h ::
Aha, sej je v bistvu logično.
Ampak gledaš samo žice in elemente kjer teče tok, če je en upor tam na koncu pa so odprte sponke zraven, potem tam ne teče tok in ga ne upoštevaš v enačbi.
Ampak gledaš samo žice in elemente kjer teče tok, če je en upor tam na koncu pa so odprte sponke zraven, potem tam ne teče tok in ga ne upoštevaš v enačbi.
zx81 ::
Po mojem ti manjka nekaj osnovnega razumevanja. En čas sem študiral, vendar nisem čisto pogruntal tvoje logike. Mislim, da si ti predstavljaš nekako takole: elektrone kot možičke, ki so nafilani z neko napetostjo. Ti možički začnejo laufati v negativnem polu in na vsakem uporu pustijo nekaj napetosti, najprej na R3 nato R1 in šele nato na R3. Po tej logiki bi bila cela napetost na R3, saj pred R3 možiček ne ve, da ga čakata še R2 in R1.
Stvar je drugačna: v zaključeni zanki mora biti vsota napetosti 0. V tvojem vezju pomeni, da mora biti vsota napetosti na uporih R1,R2 in R3 enaka (vendar z negativnim predznakom) napetosti vira. Padec napetosti na posameznem uporu je premosorazmeren vrednosti upora. Poenostavljeno rečeno: Napetost vira se porazdeli po posameznih uporih v takem razmerju, kot je razmerje vrednosti uporov.
Stvar je drugačna: v zaključeni zanki mora biti vsota napetosti 0. V tvojem vezju pomeni, da mora biti vsota napetosti na uporih R1,R2 in R3 enaka (vendar z negativnim predznakom) napetosti vira. Padec napetosti na posameznem uporu je premosorazmeren vrednosti upora. Poenostavljeno rečeno: Napetost vira se porazdeli po posameznih uporih v takem razmerju, kot je razmerje vrednosti uporov.
marjan_h ::
No sedaj razumem bolje, elektroni se začnejo počasi ustavljati ko gredo skozi upor, in tako kot v vrsti če čakaš ne moreš takoj naprej, ampak s tako hitrostjo kot se pomika vrsta, s tako se tudi ti.
Zanima me še zakaj se "tuljava v enosmernih razmerah obnaša kot navadna žica".
Kot enosmerne razmere razumem kot enosmernih električni tok. Verjetno se obnaša zato kot žica, ker dejanska je samo žica ki je navita okoli nečesa.
hmm, kako pa se potem obnaša v izmeničnem toku, se polni pa prazni s tako frekvenco kot se izmenični tok menja.
Zanima me še zakaj se "tuljava v enosmernih razmerah obnaša kot navadna žica".
Kot enosmerne razmere razumem kot enosmernih električni tok. Verjetno se obnaša zato kot žica, ker dejanska je samo žica ki je navita okoli nečesa.
hmm, kako pa se potem obnaša v izmeničnem toku, se polni pa prazni s tako frekvenco kot se izmenični tok menja.
Fave ::
Ko elektrotehniki rečejo da se nekaj veže na maso, to je mišljeno na ozemljitev (gnd)?
Na kovinsko ohišje, ki je ponavadi ozemljeno, ni pa nujno (mobilne naprave, itd)
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Elektricna napetost nalogaOddelek: Šola | 2426 (1733) | Unilseptij |
| » | ElektrotehnikaOddelek: Šola | 2264 (1370) | friteza |
| » | Pomoč fizikaOddelek: Šola | 3040 (2836) | lebdim |
| » | Napetost v električnem vezjuOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 1401 (1262) | marjan_h |
| » | napetost med sponkamaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 1725 (1608) | TESKAn |