Goljufive provizije, ki jih plača iskalec stanovanja

Gandalfar je 13. jun 2012 ob 15:46 izjavil:

V tujini te jebejo na vsakem koraku. Reference preteklih landlordov, credit card check, etc.

St235 je 13. jun 2012 ob 15:53 izjavil:

Če nisi nič podpisal ti nič ne pošljejo.

Gandalfar je 13. jun 2012 ob 15:46 izjavil:

V tujini te jebejo na vsakem koraku. Reference preteklih landlordov, credit card check, etc.

in seveda če najemeš stano0vanje preko psorednika še vedno plačaš provizijo, tolk, da ne bo imel kdo ideje, da je to slovenski izzum.

Noben ne zanika storitve, ampak clovek ... To da se on javlja na telefon NAMESTO lastnika je storitev lastniku ne pa meni. Jasno?

Kdor je v zadnjih petih letih kupoval novo nepremičnino, se je nedvomno srečal s situacijo, ko je moral podpisati pogodbo o nepremičninskem posredovanju, in to kljub dejstvu, da je novo nepremičnino iskal sam, ker je ocenil, da sam najbolje pozna svoje želje, pravnih storitev v smislu preverjanja zemljiškoknjižnega stanja in sestave (pred)pogodbe pa ni potreboval.

Pogosto se dogaja, da:

1. kupec prek oglasa vidi nepremičnino, ki se mu zdi privlačna;

2. prodajalec te nepremičnine ne prodaja sam, ampak prek nepremičninskega posrednika, zato kupec ne more navezati neposrednega stika z lastnikom, temveč le z nepremičninskim posrednikom;

3. nepremičninski posrednik kupcu (praviloma pred ogledom) ponudi v podpis pogodbo o nepremičninskem posredovanju za točno določeno nepremičnino;

4. nepremičninski posrednik drugih nepremičnin kupcu ne išče;

5. nepremičninski posrednik sporoči ponujeno ceno lastniku in v primeru soglasja ter sklenjene pogodbe zahteva od kupca plačilo provizije po posredniški pogodbi. To je tudi vprašanje, ki ga obravnavam v tem prispevku, in sicer, ali je v teh primerih na podlagi sklenjene pogodbe nepremičninski posrednik upravičen terjati provizijo (tudi) od kupca. Posredniška pogodba, sklenjena s prodajalcem, in plačilo provizije po tej pogodbi nista sporna.

Opredelitev posredniške pogodbe1 se od preostalih odplačnih pogodb razlikuje po dveh bistvenih in kumulativno določenih zavezah, in sicer zavezah posrednika, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo. Za te konkretne primere je sporna zlasti prva sestavina, torej, da si bo nepremičninski posrednik prizadeval najti pogodbenega partnerja.

Menim, da nepremičninski posrednik v konkretnem primeru ni upravičen do plačila provizije, ker:

1. je konkretna pogodba o posredovanju nična (zaradi nedopustne podlage in nasprotovanja morali),

2. v konkretnem primeru posredovanje ni bilo opravljeno (ugovor neizpolnjene pogodbe),

3. je višina provizije nesorazmerna glede na opravljene storitve (ugovor glede znižanja provizije).

Znesek 7.110,56 EUR (3) je tako občutno previsok glede na vložen trud tožeče stranke in razmeroma kratkotrajne aktivnosti, ki jih je opravila po pogodbi. Končno pa tudi ne gre zanemariti okoliščine, da tožeča stranka večine storitev ni opravila po posebnem naročilu toženca, temveč je bila k temu zavezana že na podlagi posredniške pogodbe s prodajalcem. (4) To pomeni, da sklenitev obravnavane pogodbe z gledišča tožeče stranke ni bila povsem poštena, saj se je z njo (večinoma) zavezala k izpolnjevanju obveznosti, ki jih je imela že po drugi pogodbi. Z zlorabo tržnih razmer je tako želela uveljaviti dvakratno plačilo za opravljanje iste storitve, to pa predstavlja kršitev načela vestnosti in poštenja, ki zavezuje vse udeležence v obligacijskih razmerjih.(5)

Od zadeve, ki je navedena v opombi 5, se obravnavana zadeva razlikuje v tem, da je tožena stranka v tej zadevi vseeno stopila v stik z nepremičninskim posrednikom, da bi zanjo opravil določen posel (našel nepremičnino), v citirani pravdni zadevi, pa se je kupec odzval na prodajni oglas, misleč, da že stopa v stik s prodajalcem.

Glede na navedeno je odločitev prvostopenjskega sodišča, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, materialnopravno napačna. Trud in delo, ki ga je tožeča stranka vložila (opravila) za sklenitev posla, je ne upravičuje do provizije v vtoževanem znesku. Drugačna razlaga bi nasprotovala splošnemu načelu enake vrednosti dajatev. Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke je bil v tem, da je toženo stranko peljala na ogled nepremičnine ter jo na ta način tudi seznanila s prodajalcem. Kar je torej za kupca storila tožeča stranka, je, da jo je glede na njeno povpraševanje seznanila z (njej) že znano ponudbo, porabila čas za ogled nepremičnine ter prodajalca seznanila s kupčevim nesoglašanjem glede višine kupnine. Tak obseg dela in truda pa je izrazito nesorazmeren s primeri, ki utemeljujejo plačilo maksimalno dovoljene provizije. To so primeri, ko mora nepremičninski posrednik za kupca skozi daljše (lahko tudi večletno) obdobje aktivno iskati nepremičnino konkretnih (lahko tudi zelo specifičnih) lastnosti, opraviti v ta namen obširno oz. nadrobno raziskavo trga, kupca peljati na več izbranih ogledov in podobno. Pritožbeni ugovor glede znižanja provizije je zato utemeljen,

recikliran je 13. jun 2012 ob 16:38 izjavil:

Kaj pa če obrnemo zgodbo. Jaz najamem agenta, da mi isce stanovanje po moji meri, ker jaz nimam časa. Ko mi ga najde in stanovanje najamem, agent pomoli lastniku pod nos pogodbo, s katero lastnik najema mojega agenta in mu odstopi prvo najemnino? Se vam to tudi ne zdi sporno?

St235 je 13. jun 2012 ob 16:46 izjavil:

Se pa v praksi seveda dogaja, da se najdejo posredniki, ki ti pod nos rinejo pogodbo preden si sploh videl stanovanje oziroma se o pogojih posredovanja niti niso pripravljeni pogajat. Takšne pač mirno odsloviš in če imaš možnost še lastnika obvestiš o njihovem ravnanju.

Manu je 13. jun 2012 ob 18:52 izjavil:

Meni se zdi smiselno, da bi posrednika moral plačati lastnik, ki je najel njegovo storitev posredništva, ne pa najemnik, ki brska po oglasih in išče stanovanje.

Saj posrednik dela na podlagi prošnje lastnika naj mu najde najemnika. Stanovanje se namreč že prej ponuja v najem in najemnik se je le odzval na oglas.

Če si pa lastnik ne zna najti dobre najemnike (če ga je strah uničenja stanovanja), potem naj stanovanje kar proda.

To je nekako tako kot če bi moj agent, ki zame npr. išče delo, poiskal stranko, se zmenil za pogodbo, potem pa bi on še sam stranki izstavil račun.

darkolord je 14. jun 2012 ob 00:40 izjavil:

Aha, dober najem je hudičevo težko najti, ampak za nekoga, ki ti ga najde, pa nisi pripravljen plačati nič?