V čem je fora zbiranja zamaškov?

Zanima me, zakaj se za denarno pomoč zbirajo zamaški in ne recimo plasteneke, ki so tudi iz plastike, poleg tega so mnoge težje?

Ko imaš vrečo zamaškov, imaš že 50 vreč plastenk.

dzinks63 je 23. mar 2012 ob 19:26 izjavil:

Zamaški so izdelani iz bolj kvalitetne plastike ABS (polimer Acrylonitrita, Butadiena in Styrena) in je dražje plačana, cca 1000kg=300€, kot razne plastenke in ostala plastična embalaža (PET/PETE (polietilen tereftalat)), PVC (polivinilklorid), PS (polistiren), PC/PLA (polikarbonat)

Tako, to je bistvo.

menda zato, da lahko potem plastenke brez zamaškov stlačijo.

ZaphodBB> Jype misliš, da je samo u teži fora?

Ne vem, vem pa, da če hočeš isto težo plastenk, moraš precej bolj močne vreče filat, pa večje morajo bit.

ZaphodBB> Skratka gre za hoax

AFAIK to ni edina akcija zbiranja zamaškov. A so vse take akcije hoax? Dvomim.

ZaphodBB> Seveda dvomiš, ker si vernik.

Dvomim ker poznam dekle, ki te reči zbira in prenaša okoli, ker je njen kolega ne vem kaj že. Ker zamaške itak mečem stran, me ne boli, če jih mečem v njeno škatlo - kaj ona s tem stori, mi je pa v resnici vseeno.

Res ste resni pa normalni ni kej... Bottle cap @ Wikipedia

ZaphodBB je 23. mar 2012 ob 21:20 izjavil:

http://www.bagram.afcent.af.mil/news/st...

Seveda dvomiš, ker si vernik. Ovčka kot vsi mi ostali :).

Hmm... Verjetno imaš na eni strano hoaxe, na drugi strani pa morda tudi ne.

http://komunala-izola.si/index.php?opti...

Komunala je verjetno tista, ki na koncu res loči "smetje" od surovin. Torej, če oni to zbirajo (ter na koncu tudi kaj plačajo - o temu v objavi ne piše nič), potem je tudi to lahko dobrodelna dejavnost. Če pa ne, potem pa odpadek vsaj konča na pravem kraju.

Seveda. Saj je nekdo zgoraj napisal. Za manj kvalitetne zamaške 1€/kg, za tono torej 1000 EUR. Družina dobi 300 EUR. Sounds fair. Recimo, da je vse napihnjeno za 50% in je tona 500 EUR. Še vedno torej nekdo da v žep 200 EUR. Nimam nič proti, če se je tako znašel in če so družine zadovoljne s 300.

dzinks63 je 23. mar 2012 ob 19:26 izjavil:

Zamaški so izdelani iz bolj kvalitetne plastike ABS (polimer Acrylonitrita, Butadiena in Styrena) in je dražje plačana, cca 1000kg=300€, kot razne plastenke in ostala plastična embalaža (PET/PETE (polietilen tereftalat)), PVC (polivinilklorid), PS (polistiren), PC/PLA (polikarbonat)

zamaški so izdelani iz PEHD. to je polietilen high density. to je ena cenejših in najbolj prodajanih plastik na svetu. dobro se vliva.
PETE in PVC se uporablja za platenke.

Kot mi je povedal nek predelovalec, jih lahko drazje prodajo, a jih ne zbirajo, ker je preprosto prevec dela. Zato pridejo prav dobrodelne akcije, ko ti jih zbirajo drugi in odpade tvoj najvecji strosek. Volk sit koza cela.

Zdaj pa o prevarah, kot je nekdo zapisal, tebe ne kosta nic, oni nekaj dobi, odpadki pa so na pravi strani.

Kolikor sem preverjal ta hoax je zadeva taka, da edine legitimne akcije so razne promocijske akcije (CocaCola & Co.) a so omejene na točno določeno vrsto zamaškov. To kar vidite po podjetjih je pa hoax.

Izgleda, da se v svojem "preverjanju" nisi ravno preveč pretegnil.

Recimo, da je tamle v Izoli nek nadebuden ekolog, ki je šefe prepričal, da dajmo zbirat zamaške. Seveda nihče ni preveril kaj in kako (kar se ne bi zgodilo prvič) in po kakem letu, dveh imaš OGROMOZANSKO zalogo zamaškov s katerimi ne moreš nič.

Če bi sploh kaj pogledal, potem bi videl, da pri zbiranju pomaga komunala. Saj veš... komunala. To so tisti, kateri delo je pobiranje smetja. Nekaj ton zamaškov bodo kasirali v vsakem primeru, če pa jih ljudje dostavijo lepo in pravilno razsortirane, pa imajo od tega prihranek stroškov pred nadaljnjo prodajo, ne pa težavo.

Ne trdim, da so tile v Izoli tudi žrtve. Želim samo pokazat kakšen mehanizem bi razložil celo zadevo.

Brez preverjanja postavljaš trditve, ki v okviru Slovenije nimajo podlage v razpoložljivih podatkih.

Tale hoax je zame lep prototip vere in njenih slabosti ter tega, kako ljudje brez vere nismo več ljudje.

Tvoje ad-hoc privzemanje je lep dokaz, kako lahko nekateri z neutemeljeno skepso in brez trohice dokazov uničujejo nekaj, kar je preverljivov nekaj minutah, še celo transparentno kar se tiče dejanskih denarjev, ki se pri temu obračajo in na koncu dneva lahko predstavlja tudi obliko dobrodelnosti.

Sedaj pa tako... lepo sem te spucal, vendar pa se tukaj menda še vedno pričakuje argumentirana debata. Glede na to, da ni govora o kakšni veri, čustvih in podobnem, so argumenti tudi enostavni za najti.

Po nekaj brskanja po spletu se izkaže, da v Sloveniji te zamaške menda odkupujejo najmanj tri podjetja. MPI reciklaža (Žerjav na Koroškem), Omaplast (Grosuplje) in AD reciklaža (Hrpelje).

Po nadalnjem preverjanju konkretnih imen podjetij sem našel, da sta dve podjetji neposredno navedeni v novirnarskih prispevkih (tukaj in tukaj - samo MP3), kot plačniki za te zamaške. Pri prvem se citat o ceni in dbrodelnosti bere kot izjava podjetja. Pri drugem se zaposleni (Gregor Adamič) poda tudi nekaj konkretnih informacij o temu zakaj ravno zamaški, kaj se z njimi dogaja in tudi kakšna je odkupna cena.

Omejitev, ki jo ta podjetja postavljajo je, da zamaške odkupujejo samo od pravnih oseb. Tole sedaj ugibam, vendar pa se podjetje, ki se ukvarja s predelavo, verjetno ne želi ukvarjati s skladiščenjem ali zbiranjem. Ravno tukaj pa vskočijo komunale, ki imajo idealen prostor ravno zato.

Seveda se strinjam, da so hoaxi možni. Ravno tako verjamem, da se redno dogajajo. Vendar pa vsaj v Sloveniji ni kar vse počez hoax in to dejstvo je čisto enostavno preverljivo. Za tiste seveda, ki jih preverjanje resnično zanima.

Kar se tiče mojega hitrega preleta preko scenografije... Posnetek je vredno poslušati, ker odgovori tudi na tukajšnje vprašanje. Konkretno so najpomembnejši razlogi zakaj se zbirajo zamaški (iz vidika dobrodelnosti), ne pa tudi celotne plastenke (od 1:25 naprej):
1) zaradi volumna
2) pri zamaških barva ni važna

Komercialna cena zamaškov/tono je po omaplastovo 200€ (Omaplast je ceno 300€ predstavil tudi kot lastno dobrodelnost) oziroma 350€ po AD-jevo.

Ni problem, če je človek skeptik, prej nasprotno. Ampak ne moreš biti skeptik, če skepsa ne vodi v iskanje dejstven in njihovo preverjanje. Zdrava skepsa je izhodišče za aktivnost, ne pa izgovor za pasivnost.

Mogoče se samo pripravljajo na scenarij iz Fallouta.

Kje je problem volumna? Da ima material nizko gostoto sam po sebi in zato zasede okromno prostora za drobiž
al da je distribuiran v obliki velikovolumenske embalaže, katero je treba "fizično zgoščat" (i.e. rezat, sekat, stiskat, ...)?

Pri telem zbiranju/sortiranju odpadkov se veselje vedno ustavi pri istem problemu: zaupanje, da je stvar res sortirana tako, kot zahteva tisti, ki bo za zadevo plačal in kdo bo kril 'odškodnino' če/ko se izkaže, da zadeva pač ni bila dovolj čista. Niso vsi zamaški iz iste zgodbe (material, dodatki), ko pa se zbira je edini kriterij "zamašek" in mogoče zraven še "plastičen". Še vedno mora zadeva skozi "zaupanja vreden" sortirni postopek predno dobiš zanesljivo uporabno surovino.

Cena takega zaupanja vrednega postopka sortiranja je pa kakšna? Sigurno nižja od cene izdelave novih zamaškov?
Če pa obstaja kak zelo poceni avtomatiziran postopek ločevanja takšnih od drugačnih zamaškov pa ne vidim več smisla v omejitvi na zamaške. Zakaj ne zmeljemo plastične embalaže že doma in jo pač oddamo kot "plastično surovino". Zamaški, škatle, plastenke, itd, itn.

Zgodba je vzor polovičarstva.

WarpedGone je 24. mar 2012 ob 10:50 izjavil:

Kje je problem volumna? Da ima material nizko gostoto sam po sebi in zato zasede okromno prostora za drobiž al da je distribuiran v obliki velikovolumenske embalaže, katero je treba "fizično zgoščat" (i.e. rezat, sekat, stiskat, ...)?

Kolikor sem razumel posnetek je problem porabe voluma glede na tezo, ko je govora o steklenicah. Gram ali dva za 2l volumna.

WarpedGone je 24. mar 2012 ob 10:50 izjavil:

Cena takega zaupanja vrednega postopka sortiranja je pa kakšna? Sigurno nižja od cene izdelave novih zamaškov?

Ce ne bi bila, potem dvomim, da bi to kdorkoli odkupoval.

WarpedGone je 24. mar 2012 ob 10:50 izjavil:

Zakaj ne zmeljemo plastične embalaže že doma in jo pač oddamo kot "plastično surovino". Zamaški, škatle, plastenke, itd, itn.

Ce bo sla cena nafte se naprej gor in, ce bo posledicno rasla tudi cena plastike, se ne bi cudil, da bi tudi plastika kot surovina dobila toliksno vrednost, da bi ljudje zaceli kupovati kaksne mlincke za PET. Trenutno pa tega verjetno nima nihce.

Seveda ni še v pravi obliki za uporabo v proizvodnji. Ti pa reši problem "1g PET na 1l zraka" pri plastenki.

kako je zmleta zmes raznobarvnega ABS, PE, PET, PVC, PS, PLA, PC, ... lahko surovina za karkoli razen kakšen balast?
So avtomatski postopki ločevanja teh materialov res tako zelo simpl? Laično gledano ne vidim, kako bi lahko bili?

BlueRunner je 24. mar 2012 ob 11:26 izjavil:

Ce bo sla cena nafte se naprej gor in, ce bo posledicno rasla tudi cena plastike, se ne bi cudil, da bi tudi plastika kot surovina dobila toliksno vrednost, da bi ljudje zaceli kupovati kaksne mlincke za PET. Trenutno pa tega verjetno nima nihce.

Ja na Japonskem naj bi tak mlinček, ki plastiko spreminja nazaj v nafto, zdaj stal že slabih 9,500 evrov brez davka.

20kWh pa že ne.

In fact...

Blest's conversion technology is very safe because it uses a temperature controlling electric heater rather than flame. The machines are able to process polyethylene, polystyrene and polypropylene but not PET bottles. The result is a crude gas that can fuel things like generators or stoves and, when refined, can even be pumped into a car, a boat or motorbike. One kilogram of plastic produces almost one liter of oil. To convert that amount takes about 1 kwh of electricity, which is approximately ?20 or 20 cents' worth.

http://ourworld.unu.edu/en/plastic-to-o...

WarpedGone je 24. mar 2012 ob 13:12 izjavil:

kako je zmleta zmes raznobarvnega ABS, PE, PET, PVC, PS, PLA, PC, ... lahko surovina za karkoli razen kakšen balast?
So avtomatski postopki ločevanja teh materialov res tako zelo simpl? Laično gledano ne vidim, kako bi lahko bili?

material se opere, tako da izgubi barvo.

Vprašanje je, koliko odjemalci sploh plačajo za zamaške.

Sam bi dal recimo za res čiste in barvno nepomešane, najraje natur PE, kakšnih 0,2€/kg. Verjetno sem preradodaren, ker bi ga vzel samo kakšnih 100-200 kg. Vprašanje pa je, če je večji odjemalec pripravljen dat za zmešane in nečiste več kot 5 centov/kg. Marsikater zamašek ima namreč v notranjosti še mehki/gumjasti del,kar reciklažo popolnoma uniči.

Pri takšni reciklaži je potrebno veliko ročnega dela. Predvsem, da se vse posortira in ugotovi, kaj je kaj. Mletje je tu minorna stvar.

Zbiranje zamaškov je že v osnovi fail. Če bi vsak raje kupil eno plastenko manj (in namesto tega popil liter vode iz pipe), tistega pol evra, ki bi ga sicer porabil za vsebino plastenke, pa prispeval za ta ali oni dobrodelni namen, bi se zbralo 100x več denarja, s 100x manj truda.

Hja, Okapi - ali nismo že enkrat razpravljali nekaj na temo kolektivne pameti?

Dokler še nismo na višjih sferah razuma, je verjetno smiselno potegniti vsaj čim več koristnega iz vsakodnevne danosti.
Pa čeprav se zdi le kvazi koristno.

mesar:

20kWh pa že ne. In fact...
Blest's conversion technology is very safe because it uses a temperature controlling electric heater rather than flame. The machines are able to process polyethylene, polystyrene and polypropylene but not PET bottles. The result is a crude gas that can fuel things like generators or stoves and, when refined, can even be pumped into a car, a boat or motorbike. One kilogram of plastic produces almost one liter of oil. To convert that amount takes about 1 kwh of electricity, which is approximately ?20 or 20 cents' worth.

Ah, hvala za tole. Sm iskal pa nič našel in sm pač mal na suho sklepal.
Torej pravjo da pokuriš ranga 1kWh štroma da iz 1kg plastične surovine dobesedno skuhaš cca 1l take 'surove nafte'. Moj feler je bil, da sm ignoriral vsebovano kemično energijo v sami plastiki in računal da je treba komplet vso dovest. Kar seveda ni čisto res. Treba je le razbit dolge polimere v krajše, da zadeva 'steče'.

1 kWh te z električnim avtmobilom pripelje ene 6 km daleč.
1 liter rafinirane nafte pa ene 20 km.
Vprašanje tule ostaja kako 'kvalitetna' je takšna 'surova' nafta in kolk je primerna za navadno sežiganje = koliko svinjarije pri tem nastaja in kaj se da narest v smeri simpl rafiniriranja.

Mogoče se bomo pa nekoč fural na elektriko + plastični granulat? :)