Blog o dogajanju 1991-1994

Nove gate!

Pa še posvetilo
Točno pred enim letom, so mu po zaslugi NZK, umaknili bloga iz WordPress-a. Naslednji dan je nastal blog, ki je pred vami. Minilo je leto dni. Točno 3. milijone obiskovalcev je lep dosežek v letu dni. Ostali štirje moji blogi so v letu dni zbrali 1.5 miljona obiskov. Skupaj 4.5 miljona obiskov v letu dni. Številka, ki je zaradi vsebine postala grožnja nekaterim.
Za nadaljevanje sodne vojne in ostalih neumnosti, ki so posledica mojih blogov, se včasih spomnite na zgornji račun. Hvala

Matako je 28. feb 2013 ob 12:49 izjavil:

Miki je demantiral džejmsbondovske motive za potovanjem v Iran.

Pred kratkim sem slišal za lažnive izjave, da naj bi ne vem koga klicaril, uporabljal nekakšno napravo in podobne pravljice. Dvakrat sem za nekaj minut poklical dekle.

Očitno se nam obeta tudi novi blog
Tistih nekaj ur, ko sem bil odsoten, bom opisal nekje drugje.

Kakorkoli. Nekdo potem laže. Vašči pravi, da je Miki ves čas skremblal, ampak menda ni res.

V zadnjem Mikiliksu:

Če bo situacija z obkladanjem in udbo eskalirala, se bom pridružil nacionalni histeriji. Janez Janša ve, kaj se je izgubilo pri meni. Se bo tudi našlo, če bo potrebno?

Mar je možno, da so UDB in BRD dosjeji izpod omare pristali pri njem doma. To bi lahko dobro prodal, Jajota so se nekateri nehali bati.

Vanich je 28. feb 2013 ob 15:08 izjavil:

A je Hilda slučajno aretirana prvi dan po padcu Jajotove (straho)vlade?
Mogoče se pa to brcanje že dogaja...

Pozor pred dvojno igro! Vedno.

Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi preiskave potekale zaradi nekih poslov pri TEŠ 6, po drugih informacijah pa zaradi oškodovanja delavcev v Vegradu, po tretjih pa naj bi jo prijeli zaradi pranja denarja s Cipra.

Kjer je Ciper, je tudi Zoki. S Hildo sta bila zelo na ti pri projektu Celovški dvori.

In kjer je Zoki so njegovi kolegi, ker Zoki poskrbi za svoje. Čisto možno, da je aretacija Jajov mini-državec oz. saj poizkus sabotaže kreiranje nove vlade! Timing je več kot pomenljiv.

Takole je pa Miki včasih za Jajota telovadil vsak dan v Kočevski:

Zgornji video je objavil bloger brane....danes...dan po padcu jajota. Morda za časa jajo vladavine tega še ni upal. Miki je napisal da se bo pridružil morebitni nacionalni histeriji
Video materiala bi naj brane imel še nekaj...večino tistega, kar niso uničili po padcu krkota.

edit: Pes na koncu kolone bi lahko bil tisti iz skice...pod št. 7

Uniforma je pa svetovna.

Trenutno je res idealni čas, da ga zbrcajo, kot prvo je precej nizko, kot drugo pa druge variante skorajda ni, kajti v družbeno-gospodarskih razmerah v kakršnih smo, se vsakega da namočiti in zdriblati, sploh ker ima Jajo pomočnike celo med najbolj kao avangardno civilno družbo - beri klikokracijo. Gospod novomeški čuvar je že napovedal, da gredo naprej, vsi morajo odstopiti. Dotični stavi na nove volitve, kar je zame znak, da mu ne nese niti do školjke in ščije po sebi ali kvečjemu robu, od koder mu šprica nazaj. Mar res misli, da bo njegova ulica in predčasne volitve v dveh mesecih naplavile povodenj novih genialcev, ki so sposobnosti za novo še nevideno družbeno ureditev podojili v tednih po rojstvu. Vladanje ni nekaj, kar se nauči na karnevalih.

Še boljše pomočnike ima med novinarji, po moje jih je precej spečih in se bodo v kratkem aktivirali, pogrebca Slovenije sta se že, vlade še nikjer ni, kje je šele 100 dni, ona pa že razsuvata, da človek lahko samo gleda. Pri SDS se je pričakovalo samo da zamenja PM-ja, pri PS je pa okužena cela stranka, pa čeprav se ve, da brez JJa SDSa ni, levica bi pa precej bolje funkcionirala, če ne bi imela defektnih voditeljev. Še Rosvitica je bila bistveno bolj prizanesljiva.

Če skrajšam, Bratuškova in Miki bi bila lušten par, Jajo in BB bi letela da ne bi bilo res.

Mitja je na nekaj mestih že povedal o odraščanju in pijači v družini, toda tako hudih scen si nisem predstavljal. Kot pravi, otroštvo te zaznamuje. Še tako trdna privzgojena kontrola odraslega v stresni situaciji ali šoku popusti in takrat pride na dan prvinsko.

Glavno je da se je rešil droge, od tu naprej je vse lažje.

Mami je bilo ime Milojka. Verjetno sta oba z Majo dobila ime po materi, po prvi črki.

Mitja, vse dobro!

Malo je ljudi, ki si upajo tako iskreno spregovoriti o sebi. Po taki izpovedi postanemo tudi ostali - morda - malo boljši.

Hvala, Mitja.

Matako je 28. feb 2013 ob 12:49 izjavil:

Miki je demantiral džejmsbondovske motive za potovanjem v Iran.

Pred kratkim sem slišal za lažnive izjave, da naj bi ne vem koga klicaril, uporabljal nekakšno napravo in podobne pravljice. Dvakrat sem za nekaj minut poklical dekle.

Torej je vasle prikriti mikstonoslovec ali pa si je privoščil potegavščino na naš račun ...

Mitja ima jajca in se je spovedal, kot bi marsi komu na tem forumu, pa še kje (morda v politki?) neizmerno koristilo.

Lahko bi pa kaj skopiral sem, ali naredil povzetek.

O.

Ti ljudje so bili drogirani, vsi po vrsti kreteni (mislim na koordinacijo), ali pa Slapar laže. Kaj pa če sta jih Jajo in Medo okužila s petelinjenjem na kupu gnoja.
Glede prodaje orožja pa pravi, da ni takrat nič vedel, kasneje pa so mu pravili o tem. V glavnem meni je šlo skoraj na bruhanje, ko sem to bral.

Oldi je 3. mar 2013 ob 12:25 izjavil:

Izgleda, da sem objavil public članek, sem mislil da je pod Pianom. Kot naročnik na Dnevnik sem imel odprt dostop, od 1. marca, sedaj pa zahtevajo mislimda 4,7€ na teden, kera budala bo to plačala, če ima tiskano.

Če imaš tiskano najbrž res ne.
Po osamosvojitvi se je poleg slovenske vojske oblikovala vzporedna vojska, specialna brigada Moris. Je bil to od vsega začetka Janšev projekt?
Brigada Moris je bila projekt njenega poveljnika polkovnika Krkoviča, uradno se je imenovala 1. specialna brigada. Krkovič je že poleti 1992 predlagal poseben status brigade, vendar je minister Janša podprl moje stališče, da je brigada sestavni del teritorialne obrambe in odgovorna načelniku RŠTO. Brigada je povsem ušla nadzoru po volitvah leta 1992 oziroma po imenovanju vlade januarja 1993, ko sem že bil v fazi odhajanja z mesta poveljnika vojske. Težko bi rekel, kaj so bili razlogi v ozadju. Eden od možnih bi lahko bilo razočaranje Toneta Krkoviča, ker je bil za mojega naslednika imenovan Albin Gutman.

To, da Krkovič ni bil nikoli imenovan za poveljnika slovenske vojske, je bilo pravzaprav nekoliko presenetljivo. Vedno je bil namreč zvest Janezu Janši.
Vedno je bil njegov zvest vojak in možnosti, da bi bil imenovan na čelo slovenske vojske, je bilo od leta 1990 kar nekaj. Očitno je tudi Janez Janša ocenjeval, da Krkovič za to mesto ni primeren.

Torej ne mislite, da si je takratni obrambni minister Janša z Morisom postavljal sebi povsem podrejeno vojaško ekipo?
Sam sem v obdobju priprav na osamosvojitev, v času osamosvojitve in tudi pri vzpostavljanju naborniškega sistema z Janšo zelo dobro sodeloval. Na predloge se je hitro odzival in stal za odločitvami. Mislim pa, da je naredil napako, ker je pokrival nezakonita dejanja njemu zvestih ljudi. Moris je dokazoval zvestobo Janši.

Kot načelnik RŠTO ste nedvomno vedeli za poosamosvojitveno trgovino z orožjem. Kakšna je bila vaša vloga pri tej trgovini?
O trgovini z orožjem sem največ izvedel, ko sem lani prebral trilogijo Mateja Šurca in Blaža Zgage, v kateri je vestno popisana in argumentirana s številnimi dokumenti. Trilogija po mojem mnenju tudi lepo loči potrebne nakupe za oboroževanje teritorialne obrambe v pripravah na vojno in predvsem prodajo po njej. O primerih, ko je šlo za uvoz in preprodajo orožja, nisem vedel ničesar, saj to ni bila odgovornost teritorialne obrambe. Glede viškov orožja, ki ga je JLA pustila na slovenskem ozemlju, pa sem podpisal dokumente, da se to orožje preda ministrstvu za obrambo, ki ga je nato posredovalo naprej. Tedaj mi na kraj pameti ni padlo, da se to orožje prodaja z velikimi zaslužki. In tudi če bi vedel, to ne bi bil moj problem, saj je orožje prodajalo ministrstvo in ne teritorialna obramba. Nekateri poveljniki TO, zlasti 1. brigade, so pri tem, kot je bilo razkrito kasneje, žal sodelovali, a so to delali na svojo roko, brez mojega soglasja. Ker pa je šlo za meni podrejene ljudi, je odgovornost tudi moja.

O kakšni odgovornosti govorite?
Gre za poveljniško odgovornost. Poveljnik je odgovoren za delo podrejenih, če njihovih dejanj ne sankcionira.

Niste vedeli, da je v Lovšinovi sobi blagajna, v katero se stekajo milijoni mark, pa za račune v tujini?
Sam od prodaje orožja nisem videl niti ene marke, niti enega dolarja. Slišal pa sem o kovčkih, o kartonskih škatlah, polnih mark, o denarju, ki se je hranil v blagajnah. Tudi iz ust ljudi, ki so šteli in prekladali denar.

Kdo so bili ti ljudje?
Andrej Lovšin in Ludvik Zvonar. O tem sta mi sama povedala.

Sta vam povedala tudi, koliko je tega denarja in kam gre?
Ne, in tudi nisem spraševal.

Ampak takšna prodaja je bila nezakonita. Ste kakorkoli ukrepali, o tem kogarkoli obvestili?
Ne. Imel sem drugo delo in druge naloge. Stvari je treba pogledati v luči tistega časa; danes izgledajo popolnoma drugače. To je bilo obdobje, ko smo morali pospraviti zapuščene vojašnice, v katerih je bilo ogromno svinjarije, in jih v kratkem času pripraviti za usposabljanje prve generacije nabornikov. Množično smo iskali inštruktorje. Zagotavljali smo ustrezno stopnjo bojne pripravljenosti – na Hrvaškem in kasneje v Bosni in Hercegovini je divjala vojna. Zagotavljanje orožja Hrvaški ter Bosni in Hercegovini je zmanjševalo vojaško ogroženost Slovenije v tistem obdobju. Tako so šle nekatere stvari, sploh prodaja orožja, mimo mene in o tem nisem razmišljal. Šele kasneje sem na primer iz zapisov videl, da naj bi bil moj tedanji službeni avto kupljen z gotovino od trgovine z orožjem. Sam sem bil tedaj prepričan, da je račun zanj plačala finančno-računovodska služba in ne varnostna služba, ki jo je vodil Andrej Lovšin.

Sta vam Lovšin in Zvonar tudi povedala, da Janez Janša ve za omenjeno gotovino?
Ne, a je bilo to logično. So pa denar pobirali drugi in ne Janša. Kupci ga po mojem vedenju niso prinašali v njegovo pisarno.

V enem od intervjujev ste dejali, da je bila Slovenija pripravljena za vstop v Nato plačati visoko ceno. Bi bila torej lahko naša država manj servilna do ZDA? Bi lahko vstopili v Nato tudi, če ne bi podpisali vilenske izjave?
Tudi brez vilenske izjave bi verjetno lahko vstopili v Nato, si pa slovenska politika tedaj ni upala reči ne. Že leta 1995 je Slovenija v okviru programa Partnerstvo za mir v Bruslju obljubljala, da bo imela v enem letu pripravljen bataljon za mednarodne mirovne operacije. Tedaj je italijanski general rekel, da bi bilo povsem dovolj, če bi imeli pripravljen le en vod, torej 30 in ne 350 ali 500 ljudi. V te pretirane obljube štejem tudi prehod na poklicno vojsko. Odločitev, da uvedemo poklicno vojsko, je bila modra in strokovno upravičena, politična odločitev, da bomo poklicno vojsko oblikovali v dveh letih, pa je bila neumna. Vrsta težav naših obrambnih sil je bila povezana prav s hitrim prehodom na poklicno vojsko. Prav tako bi bila za Slovenijo boljša rešitev manjše število poklicnih vojakov, štiri do pet tisoč, ki bi bila vrhunsko opremljeni in usposobljeni ter tudi dobro plačani, ne pa da smo poskušali število slovenskih vojakov na začetku približati 10.000, nato smo jo zmanjševali na 8000, pa na 7500... Verjetno jo bomo še zmanjševali. Tudi mlade populacije v Sloveniji ni toliko, da bi zagotavljala kvalitetno popolnitev.

Zakaj menite, da se je Slovenija odločila za nakup patrij in ne za nakup oklepnikov, ki jih je ponujala Sistemska tehnika?
Vojska je nedvomno potrebovala sredstva za oklepno in bojno zaščito, ali je to patria ali kaj drugega in kako se je izrodil nakup, pa je drugo vprašanje. Vprašanje je tudi, ali je bila res nujna tako velika količina oklepnikov. Ko so ZDA razpisale tender za polnjenje vojaških letal v zraku, ni bilo izbrano ameriško, temveč evropsko podjetje. Kongres je posredoval in posel je dobilo domače podjetje. Ogromno odločitev o tem, kje in kaj se kupuje, je političnih. Včasih je to, ali je nakup cenejši zunaj ali doma, z golimi številkami tudi težko oceniti. Vprašanje je na primer, ali je izdelek, ki je doma za 10 ali 20 odstotkov dražji, res bolje kupiti zunaj, potem pa doma odpuščati delavce.

Se pa moramo pri teh nabavah držati določenih pravil, saj smo v EU in se ne smemo ozko zapirati. Mislim pa, da je bil nad tem, da je bila izbrana Patria in ne Sistemska tehnika, rahlo presenečen tudi takratni minister Erjavec. V začetku je kazalo, da bo posel dobila Sistemska tehnika, potem pa so očitno prevladali drugi lobiji. Minister Erjavec je izbor Patrie prevzel nase kot lastno odločitev.

Eden ključnih problemov afere patria je, da Mors ni spoštoval srednjeročnega obrambnega plana – s patriami bi morali opremiti dva po ognjeni moči srednja bataljona, kupili pa so oklepnike za lahki bataljon. Zakaj, menite, je prišlo do tega?
Minister je v parlamentu, ko je predstavljal strošek projekta, navedel vrednost nabave brez ustrezne oborožitve. Od delovne skupine na obrambnem ministrstvu je potem zahteval, da je vrednost nakupa v okviru zneska, ki ga je predstavil parlamentu.

Pri oboroževanju so lobiji še zlasti močni. Se lahko iz teh poslov financirajo politične stranke?
Lahko. Dolgo časa sem živel v ZDA in tam politiko financirajo lobiji. Razlika med nami in njimi je samo v tem, da je tam to financiranje pregledno, pri nas pa ne. Nenazadnje: kdo je najbolj nasprotoval Obamovi zdravstveni reformi? Zdravniški in farmacevtski lobiji. In kdo vloži največ denarja za ponovno izvolitev politikov v ZDA? Orožarski lobiji. Očitno so nekateri tedanjega premierja Janšo izkoristili tudi za svoje cilje, češ, s predsednikom vlade se poznava in bomo stvari ustrezno izpeljali. Če so ti ljudje zlorabili njegovo ime in če je morebiti res, da ni bil seznanjen, pa je neprimerno, da jih Janša sedaj ščiti.

Minister Hojs napoveduje preoblikovanje slovenske vojske. Ena od sprememb naj bi bilo zmanjševanje števila častnikov. Je takšna sprememba upravičena?
Upravičena je, ker se je vrsta procesov podvajala. Imeli smo dva organa poveljevanja: generalštab in poveljstvo sil, kar je za majhno vojsko preveč. Toda tudi civilni del ministrstva je preobsežen in se nikoli ni prilagodil obsegu slovenske vojske. Žal pa je po dvaindvajsetih letih slovenska vojska prišla do stanja, ko v poveljniški hierarhiji nima generala, nad čimer bi se slovenska politika morala zamisliti. Predsednika majhne in velike države pri pogovoru nimata problemov, v vojski pa se polkovnik ali brigadir z generalpolkovnikom težje pogovarja in ga tisti z visokim činom težko sprejme kot enakovrednega sogovornika. Politika se pri nas igra z vojsko. Sedaj veljavni zakon o obrambi je bil sprejet še pred vstopom Slovenije v Nato. Vrsta stvari se je od tedaj spremenila, pa politika ni našla ne poguma ne strokovnega znanja, da bi se lotila nujnih sprememb.

Drug problem je, da se obrambni ministri poskušajo postaviti v linijo poveljevanja. Minister naj daje vojski smernice in navodila, vojaški poveljnik pa naj ji ukazuje. Vsak minister je tudi poskušal obrambni sistem oblikovati na novo, češ da tisto, kar je bilo narejeno do tedaj, ni bilo dobro. Ko se je tega lotil, mu je potekel mandat, prišel je nov minister in vse se je začelo znova.

Je razlog za ta vedno nova preoblikovanja tudi to, da smo imeli na čelu obrambnega ministrstva vrsto obramboslovcev?
Janša je bil v obdobju osamosvajanja za strokovno podprte predloge zelo dojemljiv. Njegov naslednik Jelko Kacin je ocenil, da se na vse razume, in tudi načelnika Gutmana je poniževal. Ko je postal obrambni minister dr. Grizold, je njegov šef kabineta rekel, da ministru sploh ni mogoče strokovno svetovati, ker on na obrambnem področju vse ve. Njegova odločitev, da se sredstva, namenjena obrambi, lahko uporabijo za nakup vladnega letala, je bila velika napaka in povzroča državi ogromno finančno škodo. V času, ko je bila ministrica dr. Jelušičeva, sem prejšnjemu predsedniku države v šali dejal, da bi, če bi imel možnost, z zakonom prepovedal imenovati obramboslovce akademike na čelo obrambnih resorjev. Obnašajo se kot predavatelji pred študenti. Mislijo, da vse vedo, in niso sposobni prisluhniti nasvetom. Obrambni sistem je ogromen mehanizem, v katerem mora odločanje potekati na več ravneh. Če se jim to odločanje vzame, postane sistem okoren, počasen in ni pobud za kvalitetnejše odločitve. Velika napaka ministrov je bila, da so okrog sebe nabrali mlade in neizkušene svetovalce, ki so njihovim odločitvam le prikimavali.

No, imeli pa smo tudi kar nekaj ministrov, ki niso bili obramboslovci, pa se niso nič kaj bolje izkazali. Na primer Tit Turnšek, pa Alojz Krapež, Karl Erjavec in sedaj Aleš Hojs.
Za ministra Erjavca so zaposleni na ministrstvu rekli, da je bil pripravljen poslušati in predloge sprejeti kot svoje odločitve. Minister Tit Turnšek je moral predčasno zapustiti funkcijo. Pred razrešitvijo mi je povedal, da so ljudje na ministrstvu, ki bi jih po nalogu stranke moral odsloviti, delali korektno in kvalitetno, tisti, ki jih mu je takrat vsilila ljudska stranka, pa so mu metali polena pod noge. Sedanji minister Aleš Hojs pa se preveč izrazito politično izpostavlja. Tudi z načinom vodenja postopka preimenovanja vojašnic je napravil veliko napako. Kar nekajkrat je v javnih nastopih prilagajal zgodovinska dejstva. Na to sem ga v pismu tudi opozoril.

Vam je odpisal?
Ne, mi je pa ob srečanju dal vedeti, da je pismo prebral.

Kaj bi bilo torej poleg zmanjšanja števila vojakov in izboljšanja oborožitve v slovenski vojski še treba narediti?
Ureditev zakonodaje in statusa vojske in vojakov je nujna. Načelnik generalštaba mora dobiti večje pristojnosti, najvišja vojaška dolžnost bi morala biti vezana na časovni mandat. Zagotoviti je treba normalne pogoje za napredovanja v najvišje, generalske čine, čin brigadirja pa preimenovati v brigadnega generala. Prav tako bi bilo treba podrobneje opredeliti odgovornosti in pristojnosti vrhovnega poveljnika – predsednika države. Tudi dejstvo, da je vojak statusno v sistemu javnih uslužbencev, se ne ujema z mojimi pogledi na vojsko. Poglobljena strokovna razprava o obsegu obrambnih sil ne bi škodila in tudi izobraževalni sistem je možno izboljšati.

Nekdanji načelnik slovenske vojske Iztok Podbregar zagovarja stališče, da bi morala nova oborožena sila pri nas nastati iz policije, slovenske vojske ter sil zaščite in reševanja.
Večina držav, tudi modernih, vojske in policije nima združene. Konec koncev mora policija zagotavljati red in varnost, tudi če mora pri tem uporabiti silo. Vojska pa je struktura, ki ne sme in ne more iti proti svojim državljanom. Je struktura, ki je namenjena temu, da brani državljane.

Vendar pa se je leta 1994 ob aferi Depala vas nakazovala možnost, da bi bila vojska uporabljena v politične namene. Mislite, da bi lahko v sedanjih napetih trenutkih politične krize prišlo do kakšne tovrstne zlorabe vojske?
Ne. Poveljujočim častnikom in slovenski vojski popolnoma zaupam. Slovenija je še vedno demokratična država in verjamem, da se tega tudi tisti, ki imajo mandat za upravljanje države, zavedajo.

Izgleda, da sem nekaj pomešal.

Ker se v Android aplikaciji ne da kopirat, sem naredil skrinšot.

Tnx Oldi. Jaz berem Dnevnik samo v fizični obliki, zato tudi nisem prijavljen v spletni sistem. Članki pa so zgleda po 14 dneh prosto dostopni, ker intervju s sLaparjem je bil 14dni nazaj še plačljiv.

Well, vsaka reč ima svoj kraj (konec). Miki je končal, Matako, ki je bil duša in srce te teme in jo je ohranjal pri življenju tudi, ko se po par tednov ni nič zgodilo - se ne oglaša več sploh, ColdCat, ta noprijemljivi tajni agent, ki ga do konca nismo uspeli identificirati (ampak je SOVA, i bet!) tudi ne več, Jajo je odletu, kaj nam še ostane?

Naša zadnja luč je duh. (O.Župančič)

Duh po Špelci, Vinkotovih kužkih, duh iraške puščave in afganistanskega skalovja. Pa teheranskih hotelov. Duh vreč z denarjem.

To je bil, vsa ta leta, naš (sveti?) duh. Zato hvala forumašu Baladenque, ki je to temo sploh začel (in se potem ni več pojavil, sploh), pa tipcem ala Leiito & al. ki so na vsak način poskušali Mikija diskrediterati, hvala vsem, ki so prispevali.

Hvala!

Adijo.

Morda Svet žensk oziroma Mikijev zadnji stavek v aktualnih dogodkih: "SVET ŽENSK, ta je sploh posebna (PRIPOROČAM)"
Kaj ima Svet žensk z linkano Terezo, ki je tudi poniknila, itak pa ne vem na kateri svet žensk je mislil.

Stavim, da boste še vsi nostalgično kukali v to temo ...

Prihodnost bo pretresljiva, tukaj ni vprašaj. Končal je svoj special blog. In že žuga z novim, kjer bo nasprotni pol podjebaval. Zanimiva bo reakcija na konec knjige in rezultat sojenja. Sem eden tistih, ki je knjigo prebral. Pa nisem avtor niti nick ni mikijev second fris. videl sem tudi nekaj materiala. Čeprav ne iz njegovih linkov, jih je zabeležila ista naprava. Miki je nekajkrat povdaril da ni edini ki ima ta material. Linki v tiskani izdaji so vprašljivi. od obljubljenih 200, jih je skoraj polovica skenov raznih dokumentov. ostalo je avdio video verzija njegovih zapisov. Po postavljenem vprašanju na njegov yaho so bili linki prazni ali nedelujoči. sem pa izvedel, da je dal to že zdavnaj spečt na cedejke. Grafiku za Bežigradom dolguje za oblikovanje ovitkov, ker je bil namen na tem nosilcu razpečevat svinjarije. ker obljublja, bo jaz naredil kar on očitno ne upa. spet je en datum izumil, in bo dobil porcijo in objave ta dan. miki, če ne boš ti, bom jaz- miki gor miki dol. drugemu jamko kopleš sam vanjo padeš. miki ima precej gotovo njemu vprid urejeno videoteko. smo zagotovi da je sebe izbrisal izrezal iz šPortne ulice.

kdo si?

bomo o tebi začeli novo temo?

Nove gate

In še ps
če bi ju pustil na Tochalu, da si sama pomagata? Danes ne bi hodil na sodišče. (dobrota sirota)

Janezar???