Slovenska levica

Fidesz, here we come. Thanks, but no, thanks.

Zasebna lastnina pač ne implicira absolutnih pravic, kakor bi nekateri radi

Saj, in prav enako velja za zasebno lastnino v obliki podjetij, strojev, kapitala ... Kot rečeno, za nekoga je dodana vrednost, zaradi katerih je potrebno in upravičeno omejevanje svobode lastnikov nepremičnin, lepa vas in nedotaknjen gozd, za nekoga pa večje socialne in delavske pravice, zaradi katerih je potrebno omejevanje svobode podjetnikov. Problem je, ker nekateri ne razumejo, da ne moreš mirne vesti trditi, da imajo eni prav, drugi se pa motijo.

O.

Najprej bo treba v Slovenijo korporacije pripeljat, šele potem jih boste imeli možnost omejevat!

Sam bi dosti raje imel raje zmago kakšnega Pezdirja kot pa Janše, ampak po drugi strani pa; vse je boljše od te nesnage.

luli je 14. jan 2011 ob 20:52 izjavil:

Sam bi dosti raje imel raje zmago kakšnega Pezdirja kot pa Janše, ampak po drugi strani pa; vse je boljše od te nesnage.

Saj baje bosta Pezdir pa Šoltes sestavila vlado.

"Ah, no. Ni on od včeraj. Če jutri dobimo novo vlado, kaj ji bo uspelo storiti v 4 letih? Morda komaj malo zlesti ven iz krize, pa še to samo, če se bo do konca skregala s študenti, sindikati, upokojenci in še kom. Oziroma po B varinati kakšen madžarski scenarij. S to razliko, da pri nas ne morem nabiti davkom tujim podjetjem, ker jih nimamo dovolj, da bi to kaj bistveno spremenilo. Torej je to potencialno lahko recept kako hitro sestopiti, popuštiti in 4 leta delati javne pi******e na vsakem koraku. Potem čez 4 leta pa dejansko dobiš možnost priti nazaj v Državni zbor, ker bo tudi naslednik skoraj enako osovražen.

Če pa mu to ne uspe, pa tudi ne bo kaj veliko izgubil. V vsakem primeru bo najmanj za 4 leta popušil."

Ni on glup; tale Golobček. Ko je Križanič komej prodal tisto 1.5 milijarde obveznic par dni nazaj, se mu je posvitalo, da mogoče septembra pa ne bo šlo skozi.
Mislim, da obveznic ne bomo prodali.

Kaj sledi potem je verjetno že videl po TV ju. Mislim na Tunizijo (da levičarji puškic ne prenesejo, smo videli že malo pred osamosvajanjem, ko so nas razorožili in trpali nazaj v Jugoslavijo). Zdej ma on posestvo na hrvaški meji ampak je še zmeraj pri nas. Nerodna stvar. Če pride do "pizdarije". V bistvu je še zmeraj nekako "dosegljiv".

Tko da, zdej ko je zagustilo, ko so vse zjebali, bojo levičarji prvi za volitve, zanimivo.

Po zadnjih novicah iz Tunizije je predsednik že zapustil državo.......z družino....



Da se gospodarska situacija rapidno poslabšuje, govori tudi zgornji graf.

Ko je Križanič komej prodal tisto 1.5 milijarde obveznic par dni nazaj,

Prodal jo je bistveno bolje kot Portugalci.

O.

Double_J je 14. jan 2011 ob 19:59 izjavil:

Potem pa bodo jokcali, kako Janša ne izvaja reform...

oprosti, ne želimo si reform, v stilu madžarske

T-h-o-R, a to zato, ker ga je nekdo, ki se predstavlja za levega označil za desnega. In desni to delajo, DA, ta DESNI. Ej sej sem na forumu dal pobudo, da naredimo tabelico, kam kateri medij spada, in predvsem kdo so zadaj lastniki.

V bistvu se moraš povprašati, kaj v tem trenutku rabiš in kaj ti bo zagotovilo saj delček luči za bodočnost. Če smatraš da je to nasmešek s 6kEUR, potem je to tudi dobro, zate.

Volitve ne bodo rešile nič.
Dodal bi zgodbo o balinanju, samo potem je to lahko označen kot sovražni govor.
Da šele takart, ko se nekateri ovejo da niso nedotakljivi, pa ne glede koliko so črtic potegnili, se bo začel delat red. Pa tu je Pahor zadnja stvar, ki ti je prvo padla na misel z asociacijo črtic.

Prvi v kot se reče koloni problematičnosti, je Semolič, temu sledi oseba, ki je zgubila nadzor, torej oseba, ki je semoliča postavila na to mesto, potem sledi

Okapi je 15. jan 2011 ob 01:58 izjavil:

Ko je Križanič komej prodal tisto 1.5 milijarde obveznic par dni nazaj,

Prodal jo je bistveno bolje kot Portugalci.

Hkrati pa tudi slabše, kot pa Slovaška, ki ima nižjo bonitetno oceno.

jype je 15. jan 2011 ob 14:52 izjavil:

Balandeque> Skoraj vsi so pripravljeni prodati kleno slovenstvo za balkansko veseljačenje.

Aleluja!

Končno so skup stopl za to da se približamo Balkanu, ki ni nič drugega kot hitro rastoči trg z več deset milijonskim prebivalstvom.

Prej ko jih začnemo zalagat s pralnimi stroji ki delajo in kondomi, ki ne počijo, prej se bodo civilizirali (in šli v službe, namesto da težijo gejem in ciganom).

Potenciala za rast je tolk, da vsi v nizkem štartu čakajo s kufri dnarja na to da balkanske državice vstopijo v EU, ko ga bodo končno lahko investirali, naši politiki (in USS Nimitz) so se pa kregal o "nedržavotvornosti" tega da se s srbi in hrvati pogovarjamo v njihovem jeziku.

Vse kar si napisal je res. Vendar je res tudi da so velike naložbe tvegane ker :

- se vsakih nekaj let koljejo med sabo
- še se vedno pojavljajo ozemeljske težnje
- ker je korupcija je način razmišljanja
- ker se ne držijo pravil igre
- ker je mafija še vedno alfa omega dogajanj
- sodstvo ne deluje

No glede zadnjih štirih točk smo si z njimi na istem.

jype je 15. jan 2011 ob 14:52 izjavil:

Prej ko jih začnemo zalagat s pralnimi stroji ki delajo in kondomi, ki ne počijo, prej se bodo civilizirali (in šli v službe, namesto da težijo gejem in ciganom).

Zakaj pa bi en Stevo ali Mujo večno kupovala Gorenjev škart, če pa za isti denar lahko dobita Bosch ali Siemens. Ne podcenjuj toliko balkancev, toliko neumni pa oni sigurno niso, da bodo od nas kupovali našo škart robo samo zato, ker smo nekaj časa z njimi bili v isti državi. A ti misliš, da so pa ex Yu države odrezane od sveta, in da lahko edino Slovenija tja izvaža.

Jugonostalgije je južno od Kople veliko manj kot pri nas. Ta psihološka motnja obstaja samo še v glavah nekaterih Slovencev

jype je 15. jan 2011 ob 14:52 izjavil:

Potenciala za rast je tolk, da vsi v nizkem štartu čakajo s kufri dnarja na to da balkanske državice vstopijo v EU, ko ga bodo končno lahko investirali

ja, ja, pa v bratskem neuvrščenem Zimbabveju je tudi izjemno velik potencial... kaj sploh še čakamo...

"Zakaj pa bi en Stevo ali Mujo večno kupovala Gorenjev škart, če pa za isti denar lahko dobita Bosch ali Siemens. Ne podcenjuj toliko balkancev, toliko neumni pa oni sigurno niso, da bodo od nas kupovali našo škart robo samo zato, ker smo nekaj časa z njimi bili v isti državi. A ti misliš, da so pa ex Yu države odrezane od sveta, in da lahko edino Slovenija tja izvaža."

Če pogledamo le Gorenjeve pralne stroje. Pogledaš na kakšen forum in vidiš kam so ga pripeljali. Sam imam Zanussija že 14 let. Prejšnji teden sem zamenjal ležaje in zdej pričakujem še ene par let. Med te časom so kolegi zamenjali po par pralnih strojev-od Gorenja.

"Ti si hecen tip... A ti veš, kdo proizvaja "Bosch ali Siemens za isti denar"? Bosch Siemens Hausger?te, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje."

To je čisto relativno. Sicer pa če greš v Nemško firmo (Bosch) tam sestavljajo pralne stroje roboti. Delavci le posegajo v proces. Odpravljajo motnje.
Plača navadnega delavca v nemškem Boschu je 1600 evrov. Tam lahko delaš do 65 leta.

Če ima Simens, ali Bosch firmo pri nas, to pomeni da je dodana vrednost na delavca enkrat večja kot v Gorenju. Če zastopiš, kako to gre.

"To je čisto relativno. Sicer pa če greš v Nemško firmo (Bosch) tam sestavljajo pralne stroje roboti. Delavci le posegajo v proces. Odpravljajo motnje.
Plača navadnega delavca v nemškem Boschu je 1600 evrov. Tam lahko delaš do 65 leta."

Za večino razlike med plačo delavca pri nas (Gorenje) in v podobnem podjetju v Nemčiji (Bosch) (in delovnimi pogoji) je kriva nesposobnost. Kaj meniš čigava????

Zanimiv članek v Mladini.

Kaj se je torej zgodilo? Oziroma drugače: zakaj minister in ministrstvo dejansko nista mogla izvesti tistega, kar je zahtevalo računsko sodišče? Ker je bilo preveč usodno. Z drugimi besedami: vsi so vedeli, kaj zahteva računsko sodišče, in vsi so vedeli, da je to nerešljiv problem, pri katerem je bolje tvegati najhujši ukrep računskega sodišča in tvegati politične točke. Vlada, natančneje pa minister Križanič, sta od Janševe vlade namreč podedovala lumparijo, na katero so v času nastanka opozarjali vsi ekonomisti in finančniki, pa so bili vsi razglašeni za tako imenovane, pa za komuniste in kar je še žaljivk. Janševa vlada (minister Bajuk) je namreč prenesla dolgove za javne investicije iz proračuna, kjer so bili prej, na podjetja, ki so sicer v lasti države, delujejo pa kot delniške ali sorodne družbe. Najbolj znan in razvpit je primer Darsa. Kako tipično, Janša in Bajuk sta se seveda takoj hitela hvaliti, kako sta zmanjšala javni dolg. Formalno res. A kot so vsi opozarjali, je bilo to le navidezno. A bilo jima je malo mar. A to še ni bilo vse. Se spomnite investicijskega pospeška v času prejšnje vlade? Bila je konjunktura, gradilo se je vse. Vse. Avtoceste, veliki infrastrukturni projekti. Seveda, država se je na novo zadolževala, ker je nenadoma v proračunu z omenjeno operacijo nastal nov prostor za zadolževanje. In tudi od tistega trenutka naprej navidez samostojna podjetja so se zadolževala v skladu s podjetniškimi standardi, saj jih država ni več omejevala. Bil je čas svetilnika.

luli je 15. jan 2011 ob 20:46 izjavil:

Glede "kreativnega" računovodsta pa brez problema vodi Repovž. Poglej samo dogajanje okoli lastništva OMladine.

Ah, to mu je spet mama napisala, Grega tega še ne zastop preveč.

Mama Pahor...

http://www.rtvslo.si/slovenija/pahorjev...

Še ena novica za v to temo

RTVS: Zakaj želi Pahorjeva vlada pred javnostjo zapirati udbovske arhive?

Publicist Igor Omerza pripravlja knjigo o aferi JBTZ in Odboru za varstvo človekovih pravic, pri tem pa mu Arhiv Slovenije in Sova nočeta izročiti gradiva, čeprav zakon določa njegovo dostopnost. Zgodovinar Jože Pirjevec se temu, da je bil Omerzi preprečen dostop do gradiva, ne čudi, saj se mu to zdi normalna praksa, ki jo je srečal povsod, kjer je dostopal do arhivskih podatkov.

Kje to? Pri nas? Kar tako? Po lastni presoji?!?

Update: Novico sem seveda našel na komercialnem portalu: Prisilna sterilizacija

Pred dvema letoma so v brežiški porodnišnici ob porodu tretjega otroka takrat 30-letno Natalijo še sterilizirali, ne da bi ji to povedali, še manj, da bi sama izrazila takšno željo. Natalija pravi, da so med razlogi za to navedli tudi socialne okoliščine.

... sicer mi ni jasno, kaj ima to zvezo s to temo?

Če je to res, je to kaznivo dejanje in nekdo bi se moral vsesti.

Ampak če se že gremo teorije zarote - da se ni to zgodilo v času prejšnje vlade?

V ZDA bi dobila več milijonsko odškodnino, zdravnica pa čez 10let zapora. Direktor bi pa seveda takoj odšel.

Dolgo, a je vredno prebrati...

Škodljiva prepoved sosedske pomoči

Avtor objave: prof. dr. Miro Cerar

V prvem tednu tega leta smo preko medijev izvedeli, da pripravlja Vlada predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v katerem se med drugim omejuje tudi t.i. sosedska pomoč. Če držijo povzetki medijev, smo tako priča še eni norosti, ki jo bo nad svojimi državljani zagrešila oblast. Vse skupaj bi nas moralo biti sram.
V času, ko se soočamo z dramatično negativnimi finančnimi, ekonomskimi, socialnimi in drugimi pokazatelji, ostaja ena najpomembnejših opornih točk našega družbenega sobivanja prav medčloveški odnos. V času krize, ko se znaten del prebivalstva sooča z materialno revščino, ko kronično zmanjkuje optimizma in zaupanja v državne institucije in se kopičijo vse druge vrste problemov in težav, moramo predvsem paziti, da ostanemo ljudje, človečni v tolikšni meri, da bomo v stiski priskočili drug drugemu na pomoč. Seveda v tem pogledu ne smemo pričakovati idile, kajti ko zmanjkuje materialnih dobrin in upanja, se ljudje pogosto obnašamo sebično. Toda na srečo Slovenci vsakodnevno dokazujemo, da kljub naši potrošniški obsedenosti in pregovorni zavistnosti še vedno premoremo dovolj solidarnostnega čuta, da bližnjemu ali daljnjemu v hudi stiski le priskočimo na pomoč. Z denarjem, s kakšnim dejanjem, s toplo besedo ali čim drugim. Včasih pomagamo sorodniku, včasih sosedu, včasih invalidu ali neznani družini, ki preko medijev prosi za pomoč, včasih obubožanim v potresu ali poplavi in včasih tudi lačnim in prizadetim v drugih državah in na drugih kontinentih. Gre za tisto temeljno odzivnost, ki nas dela človečne (humane) in zaradi katere se, kadar jo v sebi prebudimo in udejanjimo, počutimo najbolje. Ko doživimo takšno ali drugačno nesebično pomoč, se zavemo, kako pomembno in prijetno je biti človeku človek.
Kot je znano, je slovenska država posebna tudi zato, ker v državni himni izraža zavezo dobrososedskim odnosom: Ne vrag, le sosed bo mejak. Resda gre tu za stremeljenje po dobrososedskem odnosu med (Slovenci in) sosednjimi narodi, toda v resnici je tako, da je lahko katerakoli družba zdrava in uspešna le takrat, ko tudi njeni posamezniki gojijo pretežno dobrososedske odnose.
Teh odnosov pa ne more ustvariti pravo. Te odnose ustvarjamo in negujemu ljudje z vsemi svojimi bolj ali manj subtilnimi socialnimi tkivi. S pozdravom, pogovorom, nasmehom, morebiti igro ter nenazadnje tudi s sosedsko pomočjo. Kjer takšnega tkiva ni, kjer bližnji ali daljnji sosedje le še nemo in brezosebno hodijo drug mimo drugega, tam družba umira. Tam ni več sosedov, znancev ali prijateljev, pač pa so le še premikajoča se trupla, ki se ne zavedajo, da jih je človeškost že zapustila. Da ne bi postali takšna živa trupla, moramo ostati čim bolj človečni ter kljub naglici, razdraženosti, jezi, žalosti in drugim oblikam nemira in bolečine v sebi venomer znova obujati tiste pozitivne in plemenite človeške lastnosti, ki nas povežejo z drugimi in nam bistveno dopolnjujejo smisel zemeljskega življenja.
Ena temeljnih značilnosti tega sveta je, da se kakovostne stvari dolgo gradijo, porušiti pa jih je mogoče v trenutku. To velja še posebej za medčloveške odnose. Tudi za medsosedske. Tu nam ekonomska in socialna kriza prinaša poseben izziv. V času, ko se povečuje brezposelnost, zmanjšujejo plače, povečuje revščina in poraja vedno več negotovosti in strahu, lahko postanemo drug drugemu (še) boljši sosedje. Ta čas nas preizkuša tudi v tej smeri. Ali se bomo še bolj zaprli vase, ignorirali druge ter poskrbeli zgolj za sebe in svoje družinske člane, ali pa bomo zmožni ohranjati in v še večji meri razviti tudi sočuten, solidaren in spodbuden odnos do bližnjih in daljnjih sosedov (na nek način smo v tej naši Sloveniji kar vsi sosedi drug drugemu).
Žal Vlada očitno meni, da kriza ni dovolj. Zdaj nas bo preizkusila še ona. Seveda s pomočjo zakona. Kako znano in predvidljivo. Na ta način bo omejila možnosti medsosedske pomoči. Zakon bo predpisal denarne sankcije za podjetnika, ki bo na področju svoje zasebne dejavnosti pomagal sosedu. V času, ki naravnost vpije po vseh drugih in drugačnih finančnih, ekonomskih in socialnih ukrepih, bo oblast udarila tam, kjer bo naredila nepopravljivo škodo. Po lastnem družbeno-moralnem tkivu, kolikor ga je še ostalo. Po ljudeh, ki s(m)o si sosedje. Ali gre pri tistih, ki so se tega domislili za popolno izgubo etičnega čuta in empatije, ali za popolno nepoznavanje psiho-socialnih dejavnikov – vse to niti ni več toliko pomembno. Zdaj smo Slovenci že tako navajeni vseh teh družbenih ekperimentov, da skorajda nihče več ne opazi, kaj se tu v resnici dogaja, kaj šele, da bi povzdignili glas in spregovorili v prid zaščiti zdrave pameti. Zato nas je res lahko sram.
V času, ko bi morala oblast iskati (in najti!) najrazličnejše spodbude za razvoj podjetništva in za večjo konkurečnost našega gospodarstva, se torej ukvarja (tudi) s tem, kako zakonsko prepovedati ali omejiti t.i. sosedsko pomoč. Kot da vsa (do)sedanja zakonodaja ne omogoča izterjave zadostne količine davkov ter učinkovitejšega odkrivanja in sankcioniranja dela na črno, predvsem pa – kar je bistveno večji problem – korupcije ter gospodarskega in podobnega kriminala.
Omejitev dela na črno v okviru t.i. medsosedskih razmerij je z vidika reševanja države kapljica v morju, z vidiki poslabševanja medčloveških odnosov pa pravi niagarski slap onesnažene vode. Gre še za en manever – zavestni ali nezavedni – preusmerjanja pozornosti z resničnih problemov na bolj ali manj zanemarljive. Če bi bilo na ravni političnih in gospodarskih elit dovolj poštenosti in volje, bi bila naša država danes mnogo bogatejša in ekonomsko uspešnejša, ljudje pa bi bili bolj razumevajoči do težavnosti izvajanja oblasti ter do splošne nuje zategovanja pasu v času svetovne in domače krize. Tako pa v nebo vpijoče družbene krivice in odsotnost volje na strani družbenih elit, da bi identificirala svoja zdrava in bolna jedra ter obojim namenila tisto, kar jim gre, državo še vedno pogreza v mlakužo.
Zakonska omejitev sosedskega »dela na črno« naj bi po besedah pristojnega ministra prinesla prepoved sosedske pomoči s strani vsakogar, ki je »profesionalno v nekem poslu in bi iz naslova te dejavnosti vršil sosedsko pomoč.« Prepoved bo veljala v primerih, ko bo delo vezano na dejavnosti pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na napremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Minister pravi: »Če je nekdo profesionalno v nekem poslu in bi iz naslova te dejavnosti vršil sosedsko pomoč, to ne bo dovoljeno.« Konkretno to pomeni, da vam nek sosed, ki denimo opravlja samostojno dejavnost kot frizer, ne bo smel doma brezplačno urediti pričeske. Če vam torej za svojo storitev ne bo izdal računa, bo plačal kazen 2.000 evrov.
Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da se zavedajo nekaterih odprtih vprašanj oziroma možnih težav pri zagotavljanju nadzora nad izvajanjem takšnega zakona. Tako naj bi bila sosedska pomoč še vedno dopustna v primerih, ko med sosedi obstaja določena bližina v smislu prebivanja. Pri tem še ni jasno, ali bodo pristojni nazdorniki to bližino merili v kilometrih ali v človeških odnosih, vsekakor pa naj bi ministrstvo do uveljavitve zakona našlo v tem pogledu rešitve, ki bodo izvedljive. Problem je seveda tudi, kako naj bi denimo inšpektor nadziral, ali zasebni frizer brezplačno ureja pričesko sosedu (s katerim ni v zadostni bližini), če se to dogaja v stanovanju, kajti kot vemo, ustava zagotavlja nedotakljivost zasebnosti stanovanja, zato inšpektor ne more kar vdreti v hišo in oglobiti takšnega »kriminalca«, tj. soseda – frizerja.
Toda resnični problem sploh ni v takšnih in drugačnih zakonskih formulacijah ter v iskanju realnih možnosti za izvajanje zakona. Problem je v miselnosti, da je treba sedaj po državljanih, med katerimi je vedno večja množica takšnih, ki jim ta država ne omogoča, da bi sploh lahko zakonito zaslužili za svoje normalno preživetje, udariti še s takšno ponižujočo obliko nazdora in sankcioniranja t.i. dela na črno. Ali bomo zdaj spodbujali že to, da bo sosed ovajal soseda? Ali bomo preprečevali brezplačno POMOČ, ki jo bo dobronameren posameznik na opisani način ponudil sosedu oziroma njegovi družini? Ali torej nekdo, ki poklicno opravlja neko dejavnost, te ne more in ne sme opravljati za soseda brezplačno, zgolj kot prijateljsko, solidarnostno pomoč? Ali nam zakon sploh sme prepovedati, da delujemo prostovoljno in brezplačno v prid sočloveku, sodržavljanu?
Opisana ideja, ki jo vsebuje predlog zakona je družbeno destruktivna, zato upam, da se bo v prihodnjih dneh in tednih kritično oglasilo čim več državljanov, ki bodo ministrstvo in Vlado pozvali, da od predlagane zakonske zamisli odstopi ter raje bolje nadzira samo sebe in vse tiste, ki so davkoplačevalce v preteklih desetih ali dvajsetih letih nesmotrno ali nezakonito prikrajšali za stotine ali celo tisoče milijonov evrov.

Avtor objave: prof. dr. Miro Cerar

Vklopite zdaj detektorje za sarkazem.

No, pa naj uzakonijo dobre medsosedske odnose. Vsaka nejevolja med sosedi - BAM! kazen ali pa celo arest. Če sosedu zjutraj ne voščiš "Dobro jutro!", fašeš globo. Kmalu bomo postali najbolj prijazen narod na svetu!

Gregor P je 25. jan 2011 ob 21:51 izjavil:

Kje to? Pri nas? Kar tako? Po lastni presoji?!?

Update: Novico sem seveda našel na komercialnem portalu: Prisilna sterilizacija

Pred dvema letoma so v brežiški porodnišnici ob porodu tretjega otroka takrat 30-letno Natalijo še sterilizirali, ne da bi ji to povedali, še manj, da bi sama izrazila takšno željo. Natalija pravi, da so med razlogi za to navedli tudi socialne okoliščine.

To je neverjetno..namreč da je to pri nas možno!