mladi in računalnik

Se strinjam, da je to dandanes kar velik problem. Mladi enostavno niso več sposobni graditi odnosov z drugimi, ma kaj graditi odnosov, niso sposobni niti vstopiti v stik s človekom! In res ne razumem, sploh so čisto neinovativni v tem, kaj bi lahko počeli (razen TV, računala). Da ne govorimo o njihovih interesih. Nobene misli na prihodnost, nobenih ciljev. "Dej pejmo domov, de se bomo lohko po msn-ju menli", je bila izjava nekoga, in to v družbi, ko smo se super zaabavali. Si ne zna predstavljat druge oblike 'zabave'? Res, prvotni namen messengerja je bil čisto nekaj drugega, kot se je sedaj izcimilo. Odpira mnoge možnosti za komunikacijo na daljavo, a kaj, ko se danes folk zapira v svoj svet pred zaslonom in tipkalom....
To res ni več zdravo. Daleč od tega.

Mnjah, vsaki generaciji svoje, vi ste cel dan gledali MTV, danes pa ta ni več tako aktualen in mladi raje posegajo po računalnikih. Glede IM programov se strinjam z obema, punc se ne peca s pomočjo njih, oldschool metoda se bolje obnese v tem primeru. Se pa sigurno veliko spremeni, ko človek pride v srednjo šolo. Tam je več face to face komunikacije tudi na dosti višjem nivoju kot v OŠ.

Mah, pa pusti ga otročaja. Nebo ti imel kaj očitat, saj je lajf le njegov. Če je normalen (normalen v pomenu 90% prebivalstva), bo slej ko prej ugotovil, kaj je prav in kaj ne.

Vsi so zaskrbleni, ker današnja mladina drugače zapravlja čas, kot ga je zapravljala starejša generacija. Mene bi bolj skrbelo, če bi imeli vsi gledali cel dan MTV, in podobno šaro ki je bila popularna včasih. Vi ste hodili na vesele Titove shode, mi igramo Counter Strtike.

Just let him be.

P.S.: Ugotovil, da jaz tudi več nisem med najmlašimi tukaj.

Hja, glej, če je situacija res takšna, kot jo opisuješ, zna to res bit problem. V 8. razredu ste s pozitivno indoktrinacijo že kar malo zamudili, mogoče pa še ni vse zamujeno. To je 13-14 let, rajt?

Zdej, ne vem, koliko si ti star (govoriš o neki seminarski na srednji šoli, se pravi si ravno tako mladinec?), ampak če vas skrbi doma, se s starši pač usedi in pogovori. Kar mora nemudoma slediti je striktno omejevanje računalnika na nekaj ur dnevno in še to samo, če so ocene ustrezne in če se vključi v organizirano telesno aktivnost po njegovi izbiri, kar seveda preverjate periodično pri trenerju.

Seveda se o tem morate pogovorit z njim in mu povedat, da vas pač skrbi zanj ter da to počnete zato, ker je popustil v šoli in vas je strah, da si bo zapravil možnosti za vpis na želeno srednjo šolo. Poleg tega pa vse to ni zdravo - niti telesno, niti za psihofizični razvoj. Kot izhodišče za ta pogovor je lahko debata o tem, kaj si želi v prihodnosti oz. kakšne načrte ima za prihodnost. Kaj ga veseli, kje se vidi čez 10, 15 let... Kar naj malo razmišlja.

Seveda pa samo z omejevanjem ne bo šlo. Prekomerno ubadanje z računalnikom je simptom, ne pa vzrok. Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa in pomanjkanja časa je računalnik postal zelo primerna varuška. Žal zelo rada vrne udarec oz. žanje sadove v takšnile obliki. Za mulca si boste pač morali vzeti več časa tisti, ki ste že izoblikovane osebnosti. Za vikende si kot družina lahko omislite hribolazenje, ali pa izlete v naravo, na morje. Naj ga starša vzameta kdaj s sabo v hribe. Ali pa si zadajte cilj, da boste septembra enkrat šli na Triglav, pa izkoristite vsak lep vikend za nabiranje kondicije.

Če praviš, da brat ne zna povedati, katera je njegova najljubša skupina/film/igralec, bi se lahko z njim ukvarjal(i) tudi v tem smislu. Če rad gleda filme, pa pojdite(a) kdaj skupaj v Koloseja oz. bližnji kino. Sledi seveda debata o vsebini filma. Odrasli pač nastopate kot razlagalci življenja, del tega pa so (hočeš nočeš) tudi filmi IN internet. Debatiraj kdaj z njim o tem, kaj je kakšen film želel sporočiti. Zakaj je nek akcijski film beden in brez vsebine, čeprav ima krasne efekte in zakaj je nek drug film zelo dober, čeprav ni v njem nobene eksplozije.

Motiviraj ga za šport. Pojdi z njim metat na koš in mu reči, da če v roku dveh mesecev zadane več prostih metov kot ti, mu sofinanciraš nov procesor ali pa novo grafo. Pojdi z njim na tenis.

Skratka, ukvarjajte se z njim. Jasno mu dajte vedeti, da načeloma nimate nič proti računalnikom, da pa enostavno ne dovolite prekomerne uporabe oz. da si bo uporabo zaslužil tako, da bo aktiven na drugih področjih. Povejte, da če vas bo izigraval, ste pripravljeni PC tudi prodati. Vendar pa se v zameno ukvarjajte z njim.

Ne bo lahko, ampak je majhna cena proti temu, kamor je namenjen sedaj - popuščanje v šoli, posledično slabša srednja šola, zaležanost, socialna disfunkcionalnost...

Je pa tako, da tehnologija postaja zelo pomemben del našega življenja. Sve mjenja se, tudi stil življenja. V časih, ko sem jaz hodil v SŠ, si bil označen za totalnega lamerja, če si punco po IRCu vabil na zmenek. Danes je to nekaj običajnega. Je pa treba bit uravnotežen, pač ne zanemarit pristnih stikov z ljudmi iz mesa in krvi, gibanja na svežem zraku...

kaj je narobe če nimaš najljubše skupine? ali najljubšega filma?
jaz je namreč nimam - imam pa najljubšega pisca SF, pa najljubšo knjigo, ki jo z veseljem preberem večkrat.
je pa res, da svoj čas smo hodli ob večerih ven, in poskušali prakticirat sex drugs and rocknroll - prvo nam ni šlo najbolje od rok (no ali pa če povem pošteno, je šlo samo od rok), drugo dvoje smo pa kar vsak dn dobli - danes pa ta mladina samo še preko neta čveka, ker so droge prepovedane - bogami, kaj bo z njimi

No sej problem sem nameraval zastavit v širšem smislu - o današnih OŠ-jevcih nasploh. Sej tudi če se greš sprehodt ven, ne vidiš več teh otrok zunej, na igriščih so v glavnem moji kolegi 21-22 let stari, tistih mlajših pa primanjkuje (pa niti slučajno se jih ne zastrahuje al pa kej podobnga da se ne bi upal pridt, ampak jih preprost ni). In tako gre lahko z mano kdaj ven ko imam čas in si ga pogost vzamem, samo ne morem mu pa rečt, lej pejt pa danes s prjatli ven, ker noben od njih ne hodi več ven, trenutno so Travian in remixi zakon, vmes pa še flirta s punco.
Tear imaš vsaj neki kar ti je všeč, jst če njemu zdejle rečem naj pove vsaj nekaj kar mu je vsaj malo všeč (pa ni važen knjige, filmi, glasba, karkoli), ne bo znal povedat. In če se trudim mu pomagat, nikakor noče, ker jaz češ nisem njegova avtoriteta, sta samo starša, pa še njiju zadnje čase slabo posluša.
No najbolj kar mu gre v nos je pa ravno to da jst študiram računalništvo in on si tolmači programiranje in podobne stvari kot igranje igric in najpogostejši odgovor je "kaj boš ti men govoru sej sam tut skoz visiš za kompom", kjer je "skoz" v bistvu moje 2-3 ure na dan vs. njegovih od 14.00 - 22.30 zvečer -> se pravi od konca šole do začetka šole, če spanje odštejemo.

P.S.: Se strinjam BigWhale da napredek mora bit in da so se moderniziral, samo je*** ti modernizacijo če si postal nje sužen.

Pa res... Sorči. Sej nima veze, itak sem ga obravnaval kot nekoliko starejšega, se ti ne zdi?

No jest sm leto starejši, kot tvoj brat in moram priznati da pri meni ni tako. Sam postanem siten, če ne grem za uro, dve na zrak. POleg tega sem doma na vasi, kjer je non-stop treba pomagati, tako da sem navajen tudi fizičnega dela. Pa ne da bi se delal svetlo izjemo, tut jaz sem na MSN-ju ampak ne več kot eno uro. Ravno tako, včasih s prijateljem vržem konstruktivno debato. Tudi jaz razšraufam kakšno staro komponento in komu popravim kakšno malenkost. Problema pa z ocenami nimam, sam bom tudi zadnjič v Oš odličen .Tudi pri računalniku je treba iemti mejo, tako kot pri vseh stvareh.
Tudi sam bi veliko časa razmišlaj, kateri je moj najljubši film, mogoče Band of Brothers, bendov je tako preveč iz 80.ih da bi moral enega izbrati.
To z MP3-jem poznam je na našem avtobusu en osebek, ki tako naglas posluša glasbo, da 6 sedeže za njim veš, kateri komad je in če ta ne bo do 20 oglušel bo dober.
Ja vsaka generacija ima svojo modno muho. Še mi pred 10 leti smo bili na zraku po cele popldneve. Pred tednom, ko sem se učil za NPZ, so se pred župniščem igrali trije mulci. Pri odprtem oknu je to postalo moteče in sem le pogledal, nakar sem ugotovil, da se grejo neke Ninja želve in transformerje. Ali sploh še poznajo skrivalnice in ipd. To z zmenkarijo prek MSN-ja je prekleto res in tu drži verz iz pesmi Čukov "polko bi zaplesal, če bi jo sploh plesat zanl."

@Zimavc: zadnji odstavek je dobro napisan.

Sam imam rad računalnike, bolj s tehnične plati, zato pa sta v moji omari dva alla pentium 1 compa, ki jih redno šraufam. Praksa rulz. MSN uporabljam, vendar izključno s tistimi 12 stiki, ki jih imam vpisane. Ostalo redno čistim. Se pravi, če vse skupaj seštejemo, nanese to max. 2 uri na dan (z s-t, pes-om skupaj), večkrat manj, ker je zadnje čase v šoli kar živahno (NPZ-ji so sicer mimo, testi pa so še tu,...). Sicer še to, kolikor časa se jaz učim, je malenkost, saj mi gre vse zelo hitro v glavo in s šolo nimam najmanjšega problema (tok tok). Najbolj pa mi težijo osebki, ki recimo, ko se vpišem na MSN, me takoj 'napadejo' in mi začnejo razlagat, kak so jih pr Travianu napadli in so jih potem zdemolirali s cca. 300 vojaki ipd. Ne prenesem. Obstajajo pa tudi taki, ki recimo, ko me ni na msnju do večera, zganjajo 'paniko' po sms-ih in sprašujejo, kdaj 'pridem gor', ker jim je dolgčas. Get a life. Kar se tiče rekreacije, si vzamemo ponavadi če le čas dopušča po šoli 1-2 uri časa, pa fuzbal igramo. Zadnje čase imam tudi nekaj več časa, saj sem zaradi poškodbe opustil dosedaj resno igranje odbojke (6.leto) in raje kolesarim, tečem,... Računalnik pa pride v uporabo ponavadi zvečer, ali pa po šoli, če me koleno matra da ne igram (posledice že omenjene poškodbe). Je pa najpogostejša zabava na compu S-T in pa PES 2008.

Zdaj vas pa zapuščam in grem mojega mlajšega brata (7 let) malo fuzbal učit na dvorišče.

No, da bo jasno: tudi jaz povsem odobravam uporabo računalnikov. Če je to potrebno oz. deluje pozitivno, lahko tudi več ur na dan.

Problem nastane, ko začne mulec zanemarjat ostale zadeve. Tako kot piše avtor teme, je njegov brat občutno popustil v šoli in še, citiram, "ostal je brez statusa glasbenika, izgubil je vse interese/želje za nadaljevanje šolanja, doma ne naredi ničesar (razen 2x na teden še odnese smeti, če mu 5x prej rečeš), ven več ne hodi, rekreacija je odpadla, še če mu rečeš če gre vsaj na sladoled z nami nas zavrne, raje ostane doma."

To je pa mal problematično, ane.

Z mojega vidika nobene panike, če fant hoče občutno število ur na dan igrat komp ali pa viset na MSN-ju. Ampak ne, da na račun tega popolnoma zanemari vse ostale dele življenja.

@freud:
Računalnika verjetno ni on kupil? Če toliko časa preživi na njem, mu v povsem mirnem pogovoru (ne pustite se sprovucirat v nobenem primeru!) razložite, da je računalnik stal toliko in toliko, zato mu na teden dovolite recimo 10 ur uporabe računalnika, ostalo pa je treba odplačati z uporabnino. Položnica za internet stane; tudi uporabo interneta naj odsluži - z učenjem in ocenami, ki jih je sposoben dobivati, odnašanjem smeti, pospravljanjem... Če tega ni, se ukine žepnino, sledile bodo kazni in slaba volja. V mirnem pogovoru mu razložite, da je v življenju pač tako, da se od vsakogar pričakuje koristen prispevek v obliki dela, pomoči in drugih aktivnosti in tako bo tudi pri vas. Jasno mu dajte vedeti, da je on odgovoren za to, kako se boste razumeli in ali bo v hiši prepir glede tega, ali pa bo boste vsi zadovoljni in dobre volje. To je njegova odgovornost in sam lahko sklene, ali bo povzročal prepire s tem, ko se ne bo držal pravil, ali pa bo igral po njih in boste pri uporabi računalnika nadvse popustljivi.

S starši nastopite jasno in v en glas in se nato teh pravil striktno držite. Če je treba, dogovorjena pravila napišite na karton in obesite v njegovo sobo.

Mogoče je zadeva res samo prehodne narave, mogoče pa ne. Če ni, je cena previsoka, da bi sedaj odlašali. Čez eno leto se bo vpisoval na srednjo šolo; če ne bo dobrih ocen in znanja, ne bo želene šole. Takrat se bodo težave šele začele... Tako da, jaz bi na vašem mestu kar vztrajal in zahteval disciplino. Če ne boste mogli sami rešiti situacije, je povsem OK varianta tudi pomoč v obliki družinske terapije.

Nič pa nisi še povedal, kako je s časom, ki ga VI posvečate bratu... ... ... ?

Tole glede COD izgleda podobno kot v našem razredu. Sam, da slišim COD že letim stran.

Če vam je zrasel preko glave, ni sramotno, če se napotite k kakšnem strokovnjaku, ki je usposobljen za reševanje teh težav. Morda ima kakšne težave. Mogoče se tebi to sploh ne zdijo težave, njemu pa predstavljajo grozno oviro. Družinska terapija nima negativne konotacije v smislu psihiatričnega zdravljenja, pač pa gre za vodeno pomoč s strani terapevtov specialistov družinske terapije. Takšnih centrov je kar nekaj po Sloveniji, v ozadju sicer stoji RKC (specializacija za terapevta družinske terapije poteka na teološki fakulteti). Imaš tudi druge oblike terapije, ampak bi bilo vredno poskusit s to.

Kakšni dohtarji so pogruntali, da je hiperaktiven? Psihiatri? Splošni zdravniki?

Hiperaktivnost je na splošno diagnoza, ki je mnogokrat napačno oz. prehitro postavljena, ker je precej prikladna. Običajno gre za otroke, ki so brihtni, hitro dojemljivi, prekašajo vrstnike in njihovo razvojno stopnjo, zato jih je na videz težko motivirat. Takrat je prikladno rečt, da otrok nima obstanka, prehitro izgubi interes oz. da je hiperaktiven.

Ne vem točno, bil je nekje v tretjem razredu pri splošnem in specialistu, oba sta rekla da je hiperaktiven in predlagala tablete. Povod je bil ko je prfoksi strgal verižco, no do danes se še ni zjasnu al je blo nalašč al po nesreč. Tut drugač smo opažal že zlo zgodi, da rata kr bolan če nima pozornosti, vedno mora bit v središču pozornosti in razpoloženja menja kot noč in dan, že od nekdaj. Ta trenutek se bo smejal, naslednji se bo sesul v joku. To naj bi deloma nakazoval na hiperaktivnost, kokr se spomnem so bli komentarji.

No, posploševati sigurno ni v redu. Tvoj brat je za računalnikom cel dan, morda še par kolegov, toda vsi gotovo niso. Ubistvu so vse tiste aka "kam gre ta mladina" zaradi (pretiranega) posploševanja. Kam gre ta mladina, ker ne hodijo k vojakom so vsi pomehkuženi. Kam gre ta mladina, rišejo grafite, razbijajo šipe, ne hodijo v šolo. Kam gre ta mladina, cel dan so na računalniku, poznajo le internetne prijatelje.. itd. Stanje sigurno ni tako slabo, kot se namiguje.

Na vlaku so kolegi pač skupaj, poslušajo mp3-je. Ko vidiš sprevodnika pobirati karte n-krat, ni to pač nič posebnega. Jaz bi ga gotovo pozdravil nazaj, oni pač niso. Spomni se svojih najstniških let, ko si bil v svoji klapi. Verjetno niste resno jemali starko, ki vam žuga, da bodite bolj tiho.

Za zdaj ga poskusi spraviti na drugo pot. Če ni preveč dober v športih, kot so nogomet, košarka, odbojka, najbrž ne bo efekta če ga boš silil v to. Poskusi namizni tenis, biljard..

Mogoče bi bilo vseeno še najbolje, če ga pustiš pri miru. Čisto možno je, da se bojo v srednji šoli stvari obrnile. Zdaj ga opozarjate zaradi računalnika, čez par let ga boste zaradi kajenja, pitja, zapravljanja denarja. Stvari se lahko obrnejo precej hitro. ;)

Vsako leto pride na 100 milijonov mulcev v puberteto, pa zato ne popustijo bistveno v šoli, ne začnejo zanemarjati svežega zraka in ukvarjanja s športom - skratka ne prenehajo s praktično vsemi ostalimi aktivnostmi zgolj zato, da lahko od prihoda iz šole do obveznega spanja (user freud pravi od 14:00 do 22:30) brezciljno posedajo za računalnikom.

Problem ni v tem, da ima težave z identiteto. Če je edini cilj 8 ur pogovora po internetu in tega ne more v pretežni meri nadomestiti pogovor iz oči v oči, je stvar rahlo eskalirala, se ti ne zdi?

Never said that. Mislim, da sem celo zapisal, da je računalnik simptom, ne pa vzrok.

Največkrat tudi pri alkoholikih sam alkohol ni kriv, da so postali pijanci. Je samo njihova drug of choice; odvisnost je nastala zaradi dolgotrajne zlorabe, vzrok za pitje pa ponavadi ni žeja.

Spletne trgovine ravno ne, sem pa jaz, ko sem bil star 13-14 spisal svoj prvi address book. Najprej v quick basicu in podatke zapisoval v flat text file, potem pa se v pascalu in podatke zapisoval v binary file. :)

Kakšen moški pa si, če nisi pri 13 spesnil svoje prve spletne trgovine? :P

BW, po tvojem blogo sodeč, si bil ti kr 'nepovprečen' 13-14letnik :)

Jaz pa v Cju (ena simple matematična igra, ki te je grdo ozmerjala, če si vpisal napačen rezultat)

Sicer pa to ni fora. Večina tukaj na STju je pri teh letih začela. Večina v RL pa ne. Pač namest raznih outdoor igric igrajo CS. Dober del takih iger je veliko bolj družabnih, kot posedanje s tremi kolegi zunaj na klopci.

Modernizacija. Jebiga.

"Sam" imam podoben "problem" kot avtor teme. Življenje "meče kocke" in nikoli ne moreš vedeti katera pot te bo pripeljala do najboljšega cilja. Prva sestra je bila pravi knjižnji mol, celo do te mere da ji je mama prepovedala brati knjige. Najmlajša sestra knjig ne bere, je pa veliko časa na računalniku. Ker me je to včasih motilo sem ji dal geslo, ampak ona ga je vedno nekako zaobšla. Rezultat, sestra maturantka z znanjem filozofije, ki ne zna tipkati v wordu in emo sestra, ki je kot Macgyver.
Kdo mi lahko zagotovi, da bo prva sestra imela boljše življenje od mlajše? Na to vpliva toliko parametrov, ki te lahko v dveh okoljih naredijo za novega Šrota ali pa za klošarja.
Po drugi strani pa sva s starejšo sestro veliko manj socialna kot ona. Skratka, kombinacija genov, okolja, socializacije...

Zgledi vlečejo in kot starejši brat imaš večjo moč in odgovornost kot si misliš, pomoje celo večjo kot starša. Vsaj pri nas je tako. Če prinese domov slabo oceno, jo je strah pred tem kaj bodo naredili starši, pred mano jo je pa sram in slednje zagotovo bolj zaleže.

Veliko sreče, živcev, pa malega pranja možganov, kaj dosti ti pomoje ne preostane.