Usmernik 1-25V, 5A

Za večino začetniških stvari je tak usmernik kar dovolj, sicer pa boš sčasoma že sam ugotovil ali bi bila potrebna nadgradnja (tokovna regulacija, nastavljive pozitivne in negativne napetosti, dodatne fiksne napetosti in podobno).

R2 je lahko kar prevezan, drugače pa pride na njegovo mesto potenciometer za fino nastavljanje izhodne napetosti (~100 Ω).

Še povezava do besedila, kjer je obilo napotkov o gradnji točno takega usmernika.

Najbolj enostavna možnost, da gre napetost do 0V je, da sta na izhodu 2 zaporedno vezani silicijevi usmerniški diodi, zadostne moči, na katerih bo padec ~1.2V.

Naslednja možnost pa je, da je spodnji del trimerja spojen na napetost, ki je za 1.2V nižja od potenciala mase.

Za tokovno omejitev si oglej npr. kar LM338.pdf, proti koncu je še izvedba preciznega tokovnega omejevalnika, izvedenega z njim.

> Aha se pravi da je padec na eni sicilijevi diodi 0,6V!

Res je, to velja za silicijeve usmerniške diod (schottky imajo manjše padce napetosti), vendar pri polni tokovni obremenitvi ta padec na diodi lahko doseže tudi 1V ali več, zato preglej podatke o diodi, ki jo misliš uporabiti, da ne bo potem jeze. Ena, verjetno najcenejša varianta takega paketa diod je uporaba graetz usmernika 35A z oznako KBPC 3504, ki je vgrajen v kvadratno ohišje s faston priključki, več.

> Kaj max. napetost se pri tem tudi zmanjša za 1,2V?

Da, vendar lahko uporabiš stikalo, ki preveže ti dve diodi, kadar ne potrebuješ regulacije do 0V in se tako izogneš temu nepotrebnemu padcu napetosti.

> Kako močne potenciometre potrebujem bo 5W dovolj?

5W je vrh glave dovolj in preveč, če si ogledaš slike na linlku, ki sem ga prilimal zgoraj vidiš, da je avtor uporabil za ta namen čisto navaden trimer, tako da bo praktično vsak potenciometer zadosten za regulacijo napetosti.

Če pa misliš za tokovno regulacijo, je princip iz pdfja bolj informativne narave. Običajno se tokovna regulacija izvede tako, da se meri padec napetosti na nizkoohmskem uporu skozi katerega teče izhodni tok. Preko nastavljivega uporovega delilnika krmiliš nek tranzistor, ki potem vpliva na regulator napetosti ali na moočnostni tranzistor, ki služi za pretokovno zaščito.

Priporočam, da si ogledaš nekaj različnih shem laboratorijskih usmernikov in se potem odločiš za takega, ki ti najbolj odgovarja, lahko pa tudi skombiniraš svojo varianto, tako da uporabiš sklope iz različnih shem.

Če gre za TTL 74xxxx serijo rabiš stabilizirano napetost 5V, ne pa usmernik s takim razponom napetosti , 54xxx in 74xxx roba zelo zanesljivo umre pri 7V napajanja, včasih zadostuje že malo nad 6V.

Prednost tokovne omejitve je ravno v tem, da omeji tok. Torej če predvidevaš. da bo neko vezje pri nazivni napetosti potegnilo xy mA toka, temu primerno nastaviš izhodno napetost in tokovno omejitev na usmerniku. Če je vse OK, bo stvar delovala, v nasprotnem bo tokovna omejitev omejila ali izklopila tok. Neke sorte nastavljiva varovalka.