Računalništvo na maturi - več vprašanj, da vidimo kolko znate!

Lep pozdrav,

Verjetno nism edini, ki ima računalništvo na maturi sem pa eden izmed tistih, ki jim je to peti dodatni predmet in imam zato pri tem nekaj težav. Ker se štiri leta nism tega predmeta učil, ker ga pač nism imel, sedaj potrebujem nekaj pomoči.
Prosil bi vas, da mi odgovorite na nekaj vprašanj če se vam pa da, lahko tudi razložite zakaj je tako. Prosim če odgovarjate samo če ste prepričani in če veste zakaj se gre!

Vprašanja so iz ene stare izpitne pole:

1. Kateri operandi so najkrajši (po številu binarnih mest)?

A Biti.
B Odvisno od izvedbe procesorja.
C Zlogi (okteti).
D Programer določi, kakšen je najkrajši operand.
E Štiri biti (za BCD števila).


2. Danes prevladujejo procesorji, ki izkoriščajo registrsko naslavljanje (model registerregister).
Ta model prevladuje, ker:

A lahko realiziramo veliko število registrov;
B porabimo za naslov operanda manj binarnih mest v polju ukaza za operand;
C lahko samo v registre hranimo vmesne izračunane vrednosti;
D je niz registrov po času dostopa najhitrejši pomnilnik;
E je le iz registrov mogoča istočasna dostava dveh operandov v izvršilno enoto (ALE).


3. Z ukazom delete ali rm ukažemo operacijskemu sistemu, naj datoteko »odstrani«. Kaj se
dejansko dogodi ob izvedbi tega ukaza?

A V tabeli oziroma seznamu datotek se izbriše vnos za datoteko.
B Izbriše se vnos za datoteko v seznamu oziroma tabeli datotek in sektorji, ki jih je zasedala
datoteka, se lahko ponovno uporabijo.
C Odvisno od medija (disketa / trdi disk) se vsebina datoteke zbriše ali pa ohrani.
D V tabeli oziroma seznamu datotek se prostor, ki je pripadal datoteki, označi kot prost.
E To je odvisno od operacijskega sistema.


4. Vzrok za fragmentacijo (razdrobljenost) diska je:
Vsi pravilni odgovori 2 točki.
Že en sam nepravilen odgovor 0 točk.
A dodeljevanje nepopolno izkoriščenih sektorjev,
B odstranjevanje datotek,
C različna velikost datotek,
D uporaba seznamov,
E zaščita datotek.


To je zaenkrat vse!

Hvala!

Jzt ugibam:

3b,
4 c in b


:)

No, js sm v istem šmornu. Moja prfoksa je sicer v izpitni komisiji (brez skrbi, je poštena ženska...) in je, ko smo nekaj poskusnega pisali, rekla, da še nihče ni nikoli pisal tako dobro (pri obeh polah skupaj sem izgubil 4 točke - zaradi površnosti; seveda se mi je nekaj stvari "usralo"), tako da mi lahko zaupaš

1A. Definitivno. En bit je eno binarno mesto. Diskretne strukture z manj kot toliko ni; to je osnovna enota.

2D. Ostali odgovori so nekoliko nesmiselni. Gre za to, da če imaš ti vrednosti v registru (notranjost procesorja!), se operacije hitro izvajajo. Če moraš po operande hodit v RAM ali bognedaj disk, se operacije MOČNO zavlečejo.

3B. Taka vprašanja sovražim, čeprav to vprašanje je še OK. Sem srečal nekaj takih, ki so prav očitno namigovala, da avtor vprašanj (ki ga tudi moja prfoksa nima prav v časteh; menda ga kdaj po kakšnem letu vpraša, kaj je pri nekem vprašanju sploh mislil, pa niti ne ve, kater odgovor je on označil kot pravilen) pozna samo Windows, Unix sisteme pa samo od daleč (škoda, da ne se spomnim tistega vprašanja, kjer mi je to postalo očitno). No, enivej. Datotečni sistem valjda ne bo šel brisat cele vsebine fajla, dovolj je, da izbriše vnos v tabeli. Potem sektorji, na katerih je bila prej datoteka, niso več povezani z datoteko. Na njih je sicer še vedno njena vsebina, ampak z uporabnikovega stališča je to "garbage", zato jo OS z veseljem prepiše, ko ustvariš novo datoteko ali povečaš obstoječo.

4BC. Datoteke niso vse enako velike. Ko eno datoteko pobrišeš, nastane "luknja". Ko ustvariš novo datoteko, ki pa je, ups, večja od brisane, se en del shrani v tisto luknjo, drug del pa kam drugam (v kakšno drugo luknjo). Tako je datoteka "fragmentirana", razdeljena na več delov. Branje je s tem neučinkovito; diskova glava mora skakat z enega konca na drugega. Itd.

Še kaj vprašaj

No, ko sem tipkal odgovor, so se nakapljali še drugi. Za moje sem ziher, da so pravilni, čeprav moram včasih kar malo spremeniti miselnost (nekako sem po toliko in toliko rešenih polah v šoli dobil občutek za sestavljalčeva nagnjenja k čudnim odgovorom). Zelo divergentni odgovori ostalih potrjujejo misel, da s samimi vprašanji nekaj ni ravno v redu, se mi zdi ...
Če pa gre kdo na maturo in POJMA NIMA, pa lahko poskusi način, ki nam ga je "predlagala" prfoksa kot zelo učinkovitega. Reče se mu "pravilo najdaljšega odgovora": pri nalogah za obkroževanje je pogosto pravilen ravno najdaljši odgovor
Jao, tukaj tipkam, namesto bi se fiziko učil, k jo jutr pišem (matura) ...

Medtem sem se spomnil vprašanja, ki me je na pripravah na maturo tako razburil, da sem prižgal prenosnika in začel brskati po internetu (in se nehal ukvarjati s starimi polami). Glasilo se je - ko v ukazno vrstico (konzolo oz. command line) vtipkamo ukaz, kaj naredi operacijski sistem. V glavnem so bili našteti odgovori različne kombinacije enih in istih stvari, pravilni odgovor pa se je glasil:
"Najprej pogleda, če je to interni ukaz interpreterja (npr. ECHO, moja op.), ob neuspehu preveri, če obstaja ta program (ali skripta) na lokalnem imeniku, ob ponovnem neuspehu preveri, če obstaja ta program (ali skripta) v direktorijih, ki so našteti v sistemski spremenljivki PATH"

Vsak, ki ima vsaj malo pojma o Linuxu ali drugih Un*x sistemih, ve, da le-ti ne preverijo v lokalnem imeniku, ampak le, če imenik navedemo ("./blabla") ...

Matevzk: Hvala za tako izčrpen odgovor samo pri četrtem vprašanju bi dal jst tudi odgovor A (zaradi dodeljevanja nepopolnoma izkoriščenih sektorjev) kaj praviš?
Kaj mi lahko poveš katero knjigo uporabljate pri učenju, ker sem jst dobil bolj slabe zapiske iz četrtega letnika pa samo neko skripto, ki je moj profesor skupaj sestavu!

Še nekaj vprašanj:

1. Obvezni sestavni del večopravilnega operacijskega sistema je:

A programska oprema za ravnanje s prekinitvami;
B razvrščevalnik opravil;
C programska oprema za sinhronizacijo opravil;
D programska oprema za časovnik;
E prevajalniki za različne programske jezike.

2. Isto vrednost nekega operanda damo v ukazu enkrat v binarni, drugič v heksadecimalni
obliki. Po prevajanju si v obeh primerih ogledamo prevedeni program in ugotovimo, da je
strojna koda:

A odvisna od oblike zapisa v izvorni kodi;
B neodvisna od oblike zapisa;
C odvisna od načina prevajanja;
D odvisna od procesorja;
E odvisna od vrste ukaza.
(tukaj sem skoraj siguren da je B) ker je pač strojna koda zmeraj isto prevede, če gre za isti ukaz!

10. Dan je naslednji program:

void main()
{ int x=3; x=~ x;
}

Po izvedbi drugega ukaza ima spremenljivka x vrednost:

A 3
B -3
C -4
D 0
E -1
(tukaj bi reku da ima spremenljivka vrednost 3 saj z njo nismo nič naredili zanima me samo kaj pomeni simbol ~ ?)

Matevzk: pomojem je to od shella odvisno, ker ce gre za datoteko in ne za executable zadeva dejansko deluje tako kot je napisano v pravilnem odgovoru

Nadaljujemo jutri zvečer; moram spat, ker mam jutri maturo iz fizike

Tudi to, da je na eno datoteko povprečno pol bloka nezasedenega, je fragmentacija, ampak notranja in ima bistveno manjši negativni efekt kot zunanja (Podobno kot ostranjevanje in segmentacija pri navideznem pomnilniku).

1 je C.
2 je B, vsaj pomoje.
10 je x = -4, zaradi dvojiškega komplementa.

al3s, x = -4, ker se eniški komplement tvori tako, da vzamemo pozitivno število in negiramo vse njegove bite. Tako bi bil x = -3, če bi uporabljali eniški komplement (~x). Ker pa se namesto eniškega uporablja dvojiški, to je '~x + 1', nismo pa prišteli enice, je to -4.

Ubistvu je res 1B bolj logično, saj OS ne more bit večopravilni brez razvrščevalnika opravil, lahko pa programiraš tako, da se ne dotikaš pomnilnika tujega programa.

hruske: Sej mogoce je vec odgovorov pravilnih. =)
Sicer pa razvrscevalnik opravil je prisoten tudi v enoopravilnih OS-ih, kjer recimo opravila razvrsca po SJFS(Shortest Job First Served).. ni pa nujen oz. je lahko FIFO. Pri vecopravilnih OS-ih pa se po navadi vsaj na enem nivoju uporablja RR (Round Robin), za mednivojsko preklapljanje pa prioriteta. RR mislim da je nujen za vecopravilni OS saj se ravno tukaj dogaja preklapljanje med opravili v casovnih intervalih preko prekinitve, ki mu pravimo casovnik. =)

U, mater, površno sem prebral. Sem vzel "sinhronizacijo" kot ravno to preklapljanje ... ampak je za to veliko bolj pravilen odgovor B. Sorči

Naša prfoksa se pa ful krega, ker idiot uči v SŠ/GIM jezik C Meni je pa vseeno ... oziroma bi raje, da bi se učili C-ja, ker sem Pascal že ob prihodu v Gim kar precej obvladal ...

Aja, Mr|ce, razvrščevalnika opravil v enoopravilnem OS-u ni. Tisti programi, ki "tečejo" v ozadju, so samo "strežni" programi za prekinitve - OS jih pokliče kot bi bil to eden njegovih podprogramov. Če se tak "podprogram" med delovanjem obesi, računalnik pač visi, ker čaka ukaz RTS ali kaj podobnega (vrnitev iz subrutine ali prekinitvenega strežnega programa).

Jao,bemti. Sem natipkal dooolg odgovor, pa se mi je zbrisal. Odgovor D. Zdaj se mi pa ne da še enkrat tipkat. Če ne razumeš zakaj, ti bodo morda drugi razložili, ali pa ti bom jaz kasneje. Mimogrede reši še tole (se zelo pogosto pojavi):

var a: integer;
procedure abc(a: integer);
var i: integer;
begin
for i := 1 to 100 do
a := a * 2 + trunc(sqrt(a));
end;
begin
a := 1;
abc(a);
writeln(a);
end.

Kaj izpiše zgornji program?

Aja, sorry, učbenikov ne uporabljamo. Arhitekturo smo jemal s skript nekega prfoksa, ostalo pa ... iz prfoksine glave (pa js sm kdaj mal pomagov).
Tale prevod v C bo bolj bogi, ker ne znam dobr C-ja.

int a;
int abc (int *a) {
int i;
for (i = 1; i++; i<100) {
a = a * 2 + nevemkaterasolataše(a), ...;
}
}
int main (...) {
a = 1;
abc (a);
printf('%d', a); &lt== saj se tako izpiše a, ane?
}

No, to bi bil prevod.

Jao, nisem bil ravno zbran, pa sem prav razmišljal, kako se v C-ju nadomesti paskalski var ... ko bi pa v resnici moralo biti brez njega
Hvala za tisti tag glede kode; se mi je zdelo, da mora bit kkšna fora ...

Kaj sta dve poli ali ena?

B ?

Mnja, se ne spoznam na C, tok da ne bom reševal te naloge ... s C++om je pa tako ...
Naloge se večalmn pišejo v Pascalu in prevajajo v C, kolkor vem. Očitno so tukaj vsi veseli napisali nalogo (v znanje Pascala pa spada tudi obvladovanje funkcij za delo z nizi), potem so se pa znašli v zagati pri "prevajanju"

4A. Čeprav bi bil loh tud E, sam se bl nagibam k A.

3BE. Če prav razumem, kaj je že ta topologija (upam, da je to to, da imaš na sredi recimo switch, potem pa je do vsake kište en kabel)... A je bolj slabost kot prednost. C - ni res, če bi kabel napeljali v eni liniji (kot pri koaksialcu), bi bilo kabla manj.

3E. Mnja, v bistvu datotečni sistem, ki je del OS-a ... Sej je sekundarni pomnilnik disk ipd., ane?

Al3s nisi edini! Tudi meni je to peti predmet. Hodil sem na SERŠ v MB. Ko sva si s sošolcem izbrala računalništvo, prfoksi sploh niso vedli kaj je treba znat, kaj šele da bi namma dali kakštno polo. Zato se mi niti sanja ne, kako bo potekal izpit.
Prosim da mi pomagaš in mi pošlješ vsak kako polona roky_r@email.si , da vidim kaj si morem še pogledat!

LP!

Evo še eno vprašnje z strani mene po dveh letih :). Naj povem da delam to kot peti predmet in da linux-ov sploh nismo obravnavali. Tako da tukaj imam en vprašnje:

3. V operacijskem sistemu Linux se prijavite kot Uporabnik1. Ali lahko pregledujete domači
imenik uporabnika Uporabnik2?
(2 točki)
A Lahko, če so dovolilnice za imenik naslednje:
drwx --x --x 4 Uporabnik2 group2 512 jul31 11:05 up2/
B Uporabnik Uporabnik1 ne more pregledovati domačega imenika uporabnika Uporabnik2.
C Lahko, če so dovolilnice za imenik naslednje:
drwx r-x r-x 4 Uporabnik2 group2 512 jul31 11:05 up2/
D Uporabnik, ki je prijavljen kot Uporabnik1, lahko vedno pregleduje imenik uporabnika
Uporabnik2, nikakor pa ne more izvajati datotek na tem imeniku.
E Uporabnik Uporabnik1 lahko vedno pregleduje imenik uporabnika Uporabnik2, nikakor pa
ne more brisati datotek na tem imeniku.

Z katere sole ste ?

Evo čez dva dni je matura iz računalništva :(. Zato mam še kar veliko vprašanj:

1. Posamezni deli mikrokrmilnika so med seboj povezani z vodili. Glede na funkcijo signalov,
ki se prenašajo po vodilih, ločimo naslednja vodila:
A naslovno, podatkovno in notranje vodilo;
B naslovno, notranje in zunanje vodilo;
C podatkovno, krmilno in zunanje vodilo;
D podatkovno, naslovno in krmilno vodilo;
E vhodno, izhodno in podatkovno vodilo.

2. Sklad obravnavamo kot podatkovno strukturo s pristopno metodo LIFO (last in first out).
V katerih primerih za uporabo sklada v izvorni kodi programa ne potrebujemo posebnih
ukazov?
A Ob servisiranju prekinitvenih zahtev in klicih podprogramov.
B Ob nastopu prekinitve.
C Ob obdelavi podatkov v inverzni smeri.
D Ob ponovni postavitvi sistema ob mehkem resetiranju.
E Za uporabo sklada v programu vedno potrebujemo dodatne ukaze.

3. Vhodno/izhodne naprave lahko na računalniški sistem priključimo na več načinov. Katere
so značilnosti priklopa vhodno/izhodnih naprav prek pomnilniško preslikanega vhoda in
izhoda?
A Registri krmilnikov V/I naprav so v posebnem naslovnem prostoru, CPE teh lokacij ne vidi,
posebni vhodno/izhodni ukazi niso potrebni.
B Registri krmilnikov V/I naprav so v posebnem naslovnem prostoru, CPE jih vidi kot druge
pomnilniške lokacije, potrebni so posebni vhodno/izhodni ukazi.
C Registri krmilnikov V/I naprav so v pomnilniškem naslovnem prostoru, CPE teh lokacij ne
vidi, potrebni so posebni vhodno/izhodni ukazi.
D Registri krmilnikov V/I naprav so v pomnilniškem naslovnem prostoru, CPE jih vidi kot
druge pomnilniške lokacije, posebni vhodno/izhodni ukazi niso potrebni.
E Nobeden od odgovorov A, B, C in D ne opisuje značilnosti priklopa vhodno/izhodnih naprav
prek pomnilniško preslikanega vhoda in izhoda.

4. Dvojiški komplement 8-bitnega števila z vrednostjo 4 je v dvojiškem sestavu:
A 11111011
B -00000100
C 11111100
D -00000011
E 00000110

5. Želimo napisati podprogram, ki vrne peto potenco števila n. Obkrožite VSE ustrezne glave
podprograma:
(vsi pravilni odgovori 2 točki, en pravilen odgovor 1 točka, že en nepravilen odgovor 0 točk)
Pascal:
A procedure peta_potenca(var n,rezultat : integer);
B procedure peta_potenca(n,rezultat : integer);
C function peta_potenca(n : integer) : integer;
D function peta_potenca(var n : integer; rezultat : integer);
E procedure peta_potenca(n : integer; rezultat : integer);
C:
A void peta_potenca(int *n, int *rezultat);
B void peta_potenca(int n, int rezultat);
C int peta_potenca(int n);
D void peta potenca(int *n, *rezultat);
E void peta_potenca(int n, rezultat);

6. Obkrožite pravilno trditev.
A Tabela je enostaven, osnoven pascalski oziroma C podatkovni element. Elemente tabele
enostavno vpisujemo in izpisujemo.
B Tabela je sestavljena, homogena podatkovna struktura, ki jo inicializiramo s stavkom
Pascal: tabela:=[3,5,12,8]; C: tabela=[3,5,12,8];
C Tabela je sestavljena nehomogena podatkovna struktura. Do elementov tabele dostopamo
prek indeksa posameznega elementa.
D Tabela je homogena podatkovna struktura. Element tabele je lahko poljubnega enostavnega
ali predhodno definiranega podatkovnega tipa.
E Tabela je nehomogena sestavljena podatkovna struktura. Zanjo je značilno, da njeni
podatkovni elementi ohranjajo vse svoje osnovne lastnosti.

7. Naštejte vsaj 3 funkcije orodij za računalniško podprto programsko inženirstvo (CASE):

8. Kaj sestavlja opis datoteke v datotečnem seznamu? Naštejte vsaj tri elemente opisa.

9. Katere gradnike diagramov toka podatkov (DTP) opišemo v podatkovnem slovarju?

Ta vprašanja so iz mature 2005. Za konec ima še ti vprašanji.
10. Kaj je minispecifikacije z odločitvenim drevesom, primer z določitveno tabelo sem našel na netu.

11.Katere spremenljivke so homogene in katere ne ter katere so navadne spremenljivke?

1. D
2. A
3. D
4. C
5. A, C
6. D

jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee naredo sem s tri :), pa sem mel to kot 5 predmet