Slo-Tech - V CERN-u, kjer zmorejo proizvajati antimaterijo, so pokazali še, kako jo lahko prevažajo po svetu. Kolaboracija BASE (Baryon Antibaryon Symmetry Experiment) je na tovornjak naložila pest protonov in jih v Penningovi pasti peljala naokoli. O dosežku poročajo v reviji Nature.

Ključna težava se skriva v glasnosti naprav v CERN-u. Antimaterijo znajo tam sorazmerno učinkovito izdelovati, a je ne morejo natančno proučevati zaradi magnetnih polj, ki jih proizvajajo pospeševalniki delcev v okolici. Razlike med materijo in antimaterijo, če obstajajo, so izjemno majhne, zato jih v CERN-u ne morejo izmeriti. Transport na drugo lokacijo pa predstavlja izziv, ker antimaterija v stiku z običajno snovjo burno reagira, z anihilacijo popolnoma izgine. Električno nabite delce lahko ulovijo v Penningovi pasti, kjer z električnimi in magnetnimi polji poskrbijo, da ne pride v stik z ničimer.

V eksperimentu so na tak način vozili protone, ki so sicer običajna materija, ne antimaterija, a šlo je za...

Nature - Po trenutno znani fiziki se mora antimaterija vesti enako kakor materija, razlikuje se le v električnem naboju, ki je v istovrstnih delcih ravno nasproten. Vsi eksperimenti so doslej to potrdili, a priznati je treba, da jih kaj dosti niso mogli izvesti, ker antimaterije v naravi na Zemlji ni, pridobivanje v pospeševalnikih delcih pa je počasno in drago. Dodatne probleme predstavlja dejstvo, da ob stiku s čimerkoli anihilira, zato je že uspešno hranjenje antimaterije za nekaj minut velik dosežek. Zato so v CERN-u upravičeno ponosni na poizkus, s katerim so prvikrat uspeli dokazati, da so optične lastnosti antimaterija enake kot materije, kar so objavili v reviji Nature. Eksperiment sodi v tisto skupino "dolgočasnih", ko vsi točno vemo,...

Slo-Tech - V CERN-u so ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik, ki je dve leti miroval, da so ga uspeli nadgraditi in pripraviti na dvakrat močnejše trke. Curek protonov so vnovič pognali po cevi danes ob 10.41 uri zjutraj, čez slabi dve uri pa se mu je pridružil še drugi curek v nasprotni smeri. Do dejanskih trkov bo pretekel še kakšen mesec, za sedaj pa curka krožita le z energijo 450 GeV. Trke z najvišjo mogočo energijo pa pričakujemo junija. Zagon tako zamuja le dva tedna, saj so težave s kratkim stikom popravili.

Daleč največji, a še zdaleč ne edini uspeh trkalnika, je bila potrditev obstoja Higgsovega bozona. Poleg tega so maja 2011 ustvarili kvark-gluonsko plazmo, zaznali pa so še odtise vrste eksotičnih sestavljenih delcev. Prve delce so po trkalniku pognali...

Nature - Predlani so v CERN-u uspeli pripraviti nekaj atomov antivodika, ki sestojijo iz negativnih antiprotonov in pozitivnih pozitronov, in jih zadržati za nekaj sto milisekund. Ogromen korak naprej jim je uspel lani, ko so uspešno zadržali 309 atomov antivodika za skoraj 18 minut, kar je v atomskem svetu cela večnost. Šlo je za težak izziv, saj so antiatomi nevtralni, zato jih lahko izolirane od materije držimo le z magnetnimi pastmi. Sedaj ko imajo tehnologijo za daljše hranjenje antivodika, začenjajo serijo raziskav o lastnosti antimaterije.

Standardni model predvideva obstoj CPT-simetrije. To pomeni, da pri zamenjavi naboja (materije z antimaterijo), parnosti in smeri puščice časa opazimo enake rezultate eksperimentov. Hkrati pa še vedno...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

Nature - Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA...