Slo-Tech - Pred dvema mesecema smo pisali o uspehih na področju presajanja organov živali v ljudi (ksenotransplantacija), med katerimi sta tudi dve uspešni presaditvi prašičjih ledvic v človeka. Danes noben izmed transplantatov ne deluje več, razlogi pa so različni in za zdaj ne kaže, da bi bili povezani s samo presaditvijo. Eden izmed bolnikov je umrl, drugemu so morali ledvico odstraniti zaradi težav s srcem.

Richard Slayman, ki je prejel prvo prašičjo ledvico, je umrl dva meseca pozneje. Ledvico so mu presadili 16. marca v Massachussetsu, v začetku maja pa je umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da ni nobenih indicev, da bi bila njegova smrt povezana s presajenim organom. Presaditev so bili izvedli, ker so se pri dializi zaradi odpovedi ledvic pojavljali zapleti, saj so v njegovih venah nastajali strdki. Presaditev je te težave odpravila, a ni šlo vse po načrtih. Teden dni po presaditvi so opazili prve znake zavračanja, zato so ga začeli zdraviti in težavo odpravili.

Druga bolnica pa je...

Nature - Raziskovalci z Yala so uspeli deloma oživiti posamezne organe v prašičih, ki so bili mrtvi eno uro, o čemer danes poročajo v Nature. Gre za nadgradnjo dela izpred treh let, ko so možgane prašičev izven telesa uspeli obdržati pri življenju še nekaj ur po smrti živali. Ker so možgani najzahtevnejši porabnik kisika, je logično nadaljevanje podaljšanje delovanja ali celo oživitev drugih, manj požrešnih organov. To pot jim je to uspelo v telesu.

Sliši se znanstvenofantastično, a ne gre za scenarij iz grozljivk z zombiji. Definicija smrti z napredkom medicine postaja čedalje zmuzljivejša, s tem pa tudi razlike med organi, ki so ali niso več aktivni, ko živo bitje na določen način umre. Če je včasih za nepreklicen kazalnik smrti veljal zastoj srca, je to v moderni medicini in veterini nepopolna definicija. Težko bi namreč trdili, da je mlad človek, ki mu srce zastane, a ga hitro oživijo in nadaljuje življenje brez posledic, vmes umrl. Hkrati so presaditve organov terjale dodatne...