Bad Astronomy Blog - Astronomom Evropskega južnega observatorija je uspelo z enim izmed teleskopov v skupini Zelo velikega teleskopa neposredno slikati eksoplanet v orbiti okoli svoje zvezde. Gre za zvezdo Beta Pictoris, relativno mlado in na južni polobli s prostim očesom vidno zvezdo.



Prikazana slika je sestavljena iz slik posnetih 2003, 2008 in 2009. Zvezda je zakrita z zaslonko in zato nevidna. Levo in desno od zvezde se vidi "luknja" v sliki. Leva "luknja" je bila posneta leta 2003, desna leta 2009. Na posnetkih 2008 luknje ni bilo, kar potrjuje, da gre res za lokalno zadevo, torej, planet in ne za kakšno "smet" na teleskopu ali za kakšen objekt med zvezdo in nami.

Prvič v zgodovini astronomskih opazovanj imamo tako na razpolago slike...

TG Daily - Odkritje prvega skalnatega eksoplaneta pred dvema tednoma je bil velik dosežek, saj je odkrivanje skalnatih planetov zaradi njihove relativno majhne mase in tirnice, ki je blizu zvezde, veliko težje, kot odkrivanje plinastih velikanov. Tirnica planeta CoRoT-7b ima sploh majhen polmer, saj kroži tako blizu zvezde, da površina, obrnjena proti njej, dosega kar temperaturo kar 2600 K. Temperatura je dovolj visoka, da upari kamenine, ki nato tvorijo atmosfero.

Podobno kot na Zemlji višje nad tlemi prihaja do kondenzacije par, ki povzročijo nastanek skalnatih oblakov. Če na Zemlji dežuje voda, na planetu CoRoT-7b iz zraka pada kamenje! Oblaki se obnašajo tudi kot postopek destilacije, saj se v najvišjih oblakih zadržujejo lahki elementi, ki se sploh ne strdijo, medtem ko v nižjih predelih oblakov nastajajo razni minerali. Znanstveniki predvidevajo, da bi te stalne oblake, sestavljene večinoma iz natrija in kalija, lahko zaznali celo s teleskopi, postavljenimi na Zemlji.

In potem...

Slashdot - Večina planetov, ki smo jih odkrili v Vesolju, so plinasti orjaki, ki nimajo trdne površine in so zgrajeni iz vodika, helija in vode v različnih agregatnih stanjih. Planeti, ki imajo trdno površje, se imenujejo zemeljski ali skalnati planeti. Doslej smo poznali le štiri zemeljske planete, ki so bili vsi kar iz našega osončja: Merkur, Venero, Mars in seveda Zemljo. Nove meritve pa so pokazale, da je eksoplanet CoRoT-7b, ki kroži okrog zvezde COROT-7, prav tako skalnat, s čimer je postal peti odkriti zemeljski planet in prvi tovrsten zunaj našega osončja (odtod ime eksoplanet).

Pri iskanju eksoplanetov si znanstveniki pomagajo s kopico tehnik: Dopplerjevo spektroskopijo, astrometrijo, mikrolečenjem in opazovanjem

Preberi več »

214 komentarjev

Los Angeles Times - Astronomi so odkrili zanimiv planet, za katerega pravijo, da bi že zdavnaj moral nehati obstajati. Plinasti orjak Wasp-18b kroži okrog zvezde Wasp-18, ki je od Zemlje oddaljena 330 svetlobnih let. Nenavadna je njegova orbita, ki poteka tako blizu zvezde, da jo obkroži v manj kot 24 urah - tako je njegovo leto krajše od našega dneva (tak planet je znan le še eden). Ko planet kroži tako blizu zvezde, ga ta hitro - v astronomskem merilu je to v manj kot milijonu let - posrka vase. Težava je, da je Wasp-18 stara vsaj milijardo let, Wasp 18b pa tudi. Mistika to vsekakor ni, saj je razlag za to nenavadnost nekaj.

Bodisi je zvezda tisočkrat manj aktivna od predvidevanj, kar pomeni, da planet manj zavira in zato ta lahko dlje...

BBC - Astronomi poročajo, da so odkrili sploh prvi planet, ki okrog svoje zvezde kroži v nasprotni smeri, kakor se vrti zvezda sama. Planeti običajno nastanejo iz istega oblaka plina, ki se vrtinči, kot zvezda, zato je skoraj samoumevno, da krožijo v isti smeri, kot se vrti zvezda.

Soavtor članka v Astrophysical Journal Coel Hellier s Keele University v Staffordshiru pravi, da se je moral za takšno spremembo smeri orbitiranja zgoditi nek zelo močan dogodek - bodisi je šlo za zelo bližnje srečanje z nekim drugim masivnim nebesnim telesom bodisi za počasno drsenje orbite zaradi prisotnosti drugega planeta. Slednja možnost je manj verjetna, ker kakšnega soseda še niso opazili. Novoodkriti eksoplanet, ki je velik za dva Jupitra, a tehta le za polovico enega, se imenuje WASP-17b. Vsi doslej znani imajo progradno orbito. Klik!

Daily Tech - Minili sta skoraj dve leti, odkar je IAU Plutonu odvzela status planeta in ga prekvalificirala v pritlikavi planet. Pred nekaj dnevi pa so odgovorni pri IAU izpolnili obljubo, da bodo našli ustreznejše ime za pritlikave planete, ki se v našem osončju nahajajo onstran Neptuna.

Odslej se imenujejo plutoidi, zadovoljevati pa morajo tri kriterije:

1. Kroži v orbiti okoli sonca (onstran Neptunove).
2. Ima tolikšno maso, da lastna gravitacija poskrbi za vsaj približno okroglo obliko.
3. Ni počistil okolice svoje orbite.

Trenutno imamo v našem osončju dva plutoida: Pluton ter nedavno odkriti (in nekoliko večji) Eris. Ceres ostaja pritlikavi planet, saj se njegova orbita nahaja v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom.



Viri: Sporočilo za javnost (IAU), ...

BBC - Raziskovalci britanske univerze St.Andrews so 520 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Bika odkrili morda najmlajši planet do zdaj. Plinasti velikan, ki je 14 krat večji od Jupitra, kroži okoli manj kot 100.000 let stare zvezde HL Tau in naj bi bil star manj kot 2000 let.



»Pravzaprav ga sploh nismo iskali. Bili smo zelo presenečeni,« je ob odkritju povedala dr. Jane Greaves, raziskovalka na omenjeni univerzi. Znanstveniki so planet odkrili med razsikovanjem velikega diska plinov in prahu okoli HL Tau, ki je zaradi izrazite svetlosti in velikosti, še posebej primerno mesto za iskanje planetov v nastajanju. »Naslednji potrjen najmlajši planet je star 10 milijonov let,« je dodala...

Slashdot - Znanstveniki so prvič uspeli dokončno najti vodo na planetu, ki ni del našega Sončevega sistema. Vodo poseduje plinski orjak HD 189733b v ozvezdju Lisice, ki je podoben našemu Jupitru, le da kroži bistveno bliže svoje zvezde. Dokaz so našli med prehodom planeta čez svojo zvezdo z opazovanjem oddane svetlobe v IR-spektru. Kljub temu ne pričakujte življenja, saj vodna para z 1000 K nekako ne sodi v najožji krog favoritov. Klik!

Slo-Tech - Na srečanju Mednarodne astronomske unije v Pragi, je po dolgi in burni razpravi padla odločitev: Pluton ni planet.

Skozi razpravo je bila namreč dosežena definicija, kaj planet sploh je.

Tako je planet nebesno telo, ki:

1. mora krožiti okoli zvezde, vendar samo ne sme biti zvezda;
2. imeti mora lastno gravitacijo;
3. samo nebesno telo mora imeti (vsaj približno obliko) krogle;
4. orbito, ki se ne seka z orbitami ostalih planetov

Pluton ima tako premajhno maso in njegova orbita seka orbito planeta Neptun. Pluton je tako postal osnova za kategorijo pritlikavih planetov, med katere sedaj spadajo še Xena, Charon in Ceres.

Nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca in jih ni moč uvrstiti ne v kategorijo planetov ali pritlikavih planetov, so uvrščena v kategorijo majhnih teles sončnega sistema.

Očitno bo treba popraviti kar precej zapisov.